Za ta dan me nihče ne bo obtoževal, da sem ležal v sobi!! Zjutraj smo takoj po 7h na štartu, in ob 7:30 prvi vzletim, kar skoraj ne vem, če je z naše strani že bilo. Sortao mojstri so komaj vstali. Baze so tako noro našpalane kot le redkokdaj. Prav hmal Mega, Kus pa jest hkrat do baze na 1200 in čez hrib v ravnino. Naprej ne gre gladko, ampak z brezveznim vrtenjem nazadnje še kaj rata. Z Emilom sva skup, nazadnje pa se z nikakršno višino odpele vstan in v poden. Kasneje se izkaže da se zvleče in odpelje levo od hribov, kamor da je bil namenjen tudi veter.
{gallery}preleti/2009/brazil/4_1{/gallery}
Zraven pride zdaj Mega, a ne zdrži gneče in gre vstran v poden, jaz pa takoj za njim. Kmetom, ki posedujejo motorje (pristajava stran od Umarizala) damo poslovno priložnost in prelevijo s v mototaxiste za 15 čudežev do U. in še 20 do Patuja, skupaj prvih 40 km na motorju. Tud Emil in Edvin s svoje strani prideta do Pousade in spet smo na štartu. Zdaj piha slabo – sam skočim v luknjo in sem na tleh, ostali za mano vztrajajo mal dlje, ob hribu piha z desne, le Mega se spajsa in z max 1600 v Umarizal – že drugič dons. Preden zložim, že imam motorista, ki me zategne do Pousade, kjer je že zvesti Papagajo s katerim še tretjič gor. Tu so še eni Nemci – sortaovci, ki so v prvo samo scurili. V brezvetrju na štartu ga zdaj nažgemo pokonc proti bazam. Kasneje se ločimo, jaz proti Antoniu Martins. Ko smo prejšnja leta letel v to smer, kamor razen nas nihče ne leti, ker letijo za smer Quixada, smo bili zmeraj nizko, dopoldne pač in tudi hitro na tleh. Zdaj je igrarija – od baze do baze, ki ne začne razpadat, ko se nameniš k njej. …..Ko pristanem tiste pol ure pred sončnim zahodom moram pohiteti. Ker ne pristanem pri večji (bogatejši) fazedi-haciendi, pač pa naprej v polje, me nihče ne vidi. Ko se bližam prvi hiši se mož skrije za neko štalco in na cesti njegova žena s pospešenim korakom beži v hišo. Ko pride mož in se za silo zmenimo, da bi rad prevoz do mesta pred nočjo se zdi ok (15 RS). Ko začne komplicirat, da je motor premajhen še za moj ruzak in si ne da dopovedat da bo na mojem hrbtu grem. Pri sosednji hiši je doma le stara mama, ki s 30 cm bulji v televizor. Iz sosednje hiše zdaj prilaufa sin (?) in se zdaj skupaj zakleneta v hišo!! Cela drama, prišel je beli hudič! Nasprot pride motorist, ki bi me peljal, a po »nočni tarifi« – 30 RS za 15km. Noče glihat na 20, zato odidem; ne da nimam, ne dam. Pri naslednji hiši no teng (nimajo)motor. Zdaj pa za mano pripelje mož prvega kontakta, s povišano ceno 20, seveda se je posvetoval z onim. Vamos! Ob 20:30 dočakam »reševalno« ekipo in ob 22:30 smo doma. Suma sumarum: 70 km na motorju, 130 km nočni povratek z avtom in nekaj km po luft.
{gallery}preleti/2009/brazil/4{/gallery}