Veter ponoči nažiga da ni res, Mega na eni strehi vidi razmetane strešnike in je mnenja, da je to od te noči, kar sicer ni ziher. Ker smo ležali že včeraj (ležali boste ko boste umrl je reku enkat en ata, pa še da je treba delat), lepo disciplinirano na štart,

{gallery}preleti/2009/brazil/6_1{/gallery}

Informacije o letih

 

kjer pržiga pravih 50. Dol in k frizerju; pisec teh vrstic se je nazadne oštrglou v Kruševem za 1 euro, s tem da je izvejalec dobil v pošteni trgovini 2, tu pa je cena 5 RS, kar je 2 eura. Toliko o tem, kje na svetu je kaj ceneje. Tu bi lahko že končal, saj je naneslo, da prvič kar smo v Patuji (preloški govor) ne poletim, imam dan počitka. Ja, sej vem, moram za druge povedat, ko sami niso tolk živi: opoldne gremo gledat ponovno veter in nažiga, pometa prah. Ter se tud sumljivo umiri pa spet pržge. Da bomo šli; potegne Emil in Mega, meni kot naslednjemu pržge nazaj na prejšnjo mero, medtem ko unadva rikverca po zrak; Mega to prizna kadarkoli, Emil težje. Mega pove , da si je želu bit na tleh, jaz pa sem že, zato si v zrak ne želim, niti ni več pogojev za štart. Z muko čez hrib oba, nakar za goro šele prava termika do baz. Emil pristaja Sao Francisco do Oeste in Mega v Itau. Edvin kot jaz, NE. Končno tudi onadva doživita, da sem šofer jaz. Ob 18h poberem oba in po comidi smo ob 20:30 doma po 170 km pobiranja. Pojutrišnjem veter po windguruu spusti, mi pa na 200!

{gallery}preleti/2009/brazil/6{/gallery}