Ker je Zoran odsoten, sem delno pooblaščena, da nekaj napišem o naših letalnih dejavnostih… predvsem zato, da bo lahko Zoran kaj počel med dopustom in dodajal slikce in lepil tracke in predvsem imel stik s samim letenjem :).

Zoran ne more (se pripravlja na morje), Erzo ne more, Mega lahko popoldan… tako da se zberemo Uki, Manca, Slak, Luka in jaz. Moč večine določi Buzet… Na pristanku kombiniramo kombinatoriko, s katero bomo najbolj optimizirali prevoze gor, na koncu se nekako zedinimo, da bo najbolje, če gremo z enim avtom gor, potem pa z istim po ostale člane dol in spet gor in imamo enega zgoraj in enega spodaj. Na štartu močno, ampak na koncu vsi zmoremu (kljub rahlo (pre)močnemu vetru za ženski del ekipe, ko Manca malo dviguje, mene pa samo dvigne in se odložim par metrov nazaj, Lukati ob vsem tem požrtvovalno pomagajo :)). Letenje je dokaj luštno, ampak predvsem lokalno, ko po nekaj časa (do takrat Uki nabere kar nekaj, jaz urco…) zaradi zelo čudnih črnih oblakov vsi po hitrem postopku gremo na tla.

 

 

Po nekaj debate kam, se odločimo, da gremo še na Vremščico.

Drugi del ekipe se aktivira popoldan in Erzo, Mega in Mirko pičijo na Lijak.