Nedelja, napovedano še močneje kot v soboto, tako da moč večine določi Buzet (jaz bi na Lijak :)). Sobotni ekipi se pridruži še Mega, ki se glasno javlja, kako lahko pelje s svojim novim Berlingom :)!

Dogovorjen plan dneva je Učka in nazaj! Mega, Luka in Uki hitro v zrak, jaz pa rahlih težavah z z močnim vetrom (Luka, tokrat Slak, spet lepo pomaga) v zrak. Manca in Slak čakata. Ostali so že vsi visoki, se mi zdi, da mi bodo pobegnili proti Učki, tako da se trudim, da hitro naberem, ampak oni kar po svoje, Mega nekam ven, Luka malo nižji za njim, Uki malo bolj noter, pa se sprašuje, kam gre Mega (Mega valda brez postaje). Luka se pogovarja sam s sabo: “Prasci, vsi boljše pobirajo kot jaz…”, pa se potem ves nizek komaj privleče nazaj na greben, kjer začne spet pobirat… Ostali (Uki, Mega, en Hrvat) pa naprej, jaz malo za njimi, Mega in Hrvat bolj zunaj, Uki in jaz bolj noter… ker Uki ne ve, kaj misli Mega, se z nežno spiralco spusti do Megata in debatirata brez postaje… ko podebatirata, se ločita in Uki spet proti grebenu (Mega se pogovarja sam  sabo: “Mater imam kanto, da me vsak star Factor mimogrede nabije!”), kjer nabira in gremo v smeri proti Učki. Na robu (spodaj Cimos tovarna) smo vsi že zelo nizki, sprašujem Ukija, kaj pa zdaj (ker sem se pač namenila za profesionalci, da z njimi najdem to Učko :)), pravi Uki, da bo treba počakat, da bo začelo delat… pravim ok, malo pojadram ob robu, se strateško pozicioniram, Uki še bolj na robu… in čakamo… K Ukiju prideta še Mega in Hrvat… in čakamo. Meni začne rahlo piskat, vztrajam, pobiram, ostali sedejo nekje v okolici Cimosa (pa ne da se mi ne bi ful fajn zdelo ;)).

Ukijev let

Ukijev let

Ukijev komentar leta: Nekoč bo šlo do Učke…

 

Vmes se javlja Luka, da kaj je, Uki mu svetuje naj raje počaka vzadaj, ker je pri nas štala, tako da Luka z lepe višine gleda curaže (ne, da si ne bi mislil, zdaj pa imate, kaj pa ste bli pametni ;)) in pametno ostaja vzadaj… V glavnem, ker so vsi scurili, jaz pa ne vedla kam na Učko (o tem, da sem bila itak malo nizka, ne bomo govorili ;)), se obrnem in pičim nazaj. Ko sem proti startu vidim Luka, ki jadra nekje na strani Slovenije,

Lukov let

Lukov let

Uki se s štopom vrne na start, ponovno starta, in ponovno scuri na istem mestu (baje je uni kraj zaklet :))!

Ukijev let

Ukijev let

Ukijev komentar leta: Hotel do Učke, zašel v Rim..
 

Takrat odletita tudi Manca in Slak, Mega prištopa nazaj, meni se ne da še enkrat gor pa dol po grebenu in grem na tla. Poberem Megata, greva po avto, pristane tudi Luka. Slak in Manca pa ga pičita nekje naprej in pristaneta nekje v Ročkem polju.

Uki ju gre pobirat z Mančinim avtom, potem pa se dobimo v Avia pubu.

Če pa želi kdo še svojo zgodbo napisat, naj javi, bom citirala :)!

To je bilo ta vikend.

Ker je Zoran odsoten, sem delno pooblaščena, da nekaj napišem o naših letalnih dejavnostih… predvsem zato, da bo lahko Zoran kaj počel med dopustom in dodajal slikce in lepil tracke in predvsem imel stik s samim letenjem :).

Zoran ne more (se pripravlja na morje), Erzo ne more, Mega lahko popoldan… tako da se zberemo Uki, Manca, Slak, Luka in jaz. Moč večine določi Buzet… Na pristanku kombiniramo kombinatoriko, s katero bomo najbolj optimizirali prevoze gor, na koncu se nekako zedinimo, da bo najbolje, če gremo z enim avtom gor, potem pa z istim po ostale člane dol in spet gor in imamo enega zgoraj in enega spodaj. Na štartu močno, ampak na koncu vsi zmoremu (kljub rahlo (pre)močnemu vetru za ženski del ekipe, ko Manca malo dviguje, mene pa samo dvigne in se odložim par metrov nazaj, Lukati ob vsem tem požrtvovalno pomagajo :)). Letenje je dokaj luštno, ampak predvsem lokalno, ko po nekaj časa (do takrat Uki nabere kar nekaj, jaz urco…) zaradi zelo čudnih črnih oblakov vsi po hitrem postopku gremo na tla.

Ukijev let

Ukijev let

 

Lukov let

Lukov let

 

Po nekaj debate kam, se odločimo, da gremo še na Vremščico.

Drugi del ekipe se aktivira popoldan in Erzo, Mega in Mirko pičijo na Lijak.

Brez težav čez mejo (vedno nam uspe biti na pravi strani meje, kjer ni gužve :)), pa pičimo na Vremščico na spodnji štart.

Piha na polno, gledamo, začne zebst, potem pa se Uki in Luka odločita, da le ni tako močno in pripravita… oba malo rikverca in dviguje v obratni smeri, ampak pogumno odletita. Baje je v zraku lepo in mirno. Tudi ostali se spravimo (čeprav se meni glede na izkušnje z močnim vetrom zdi le malo premočno :))… privlečemo robo, Manca hendla v močnem vetru, Slak hendla v močnem vetru, jaz rešujem pokvarjeno čelado in ko obupam, se usedem in gledam kako Manca in Slak hendlata v močnem vetru (mojo pripravljenost, da jima pomagam in ju porinem v zrak, zavračata :)). Ostala dva pa čudovito jadrata med zgornjim in spodnjim startom. Potem končno nekako usposobim čelado (baje da ženske vedno najdemo najbolj čudna mesta, kam lahko kaj porinemo :)) in sama sebi dam zeleno luč za odletet, ko tudi Manca odleti, takrat pa Uki (oko sokolje, ki vse vidi :)) začne spraševat Manco zakaj niha in kaj je in pogledam in Mance nikjer… na cesti ustavi avto in iz njega se usujejo trije fantje, ki že skoraj laufajo proti Manci… ampak javi, da je odletela z zapletenimi gurtnami in pristala malo nižje pod startom za drevesom, in da je vse v redu! Slak gre pomagat, jaz pa zvlečem robo pod cesto, kjer mi potem oba pomagata, da odletim v nikakršnem vetru v crknjen veter in po 8 minutah scurim k Ukiju nad cesto.

140809 Uki2

Ukijev let

Luka toplanda,

Lukov let

Lukov 1.topland let

 

Lukov let

Lukov 2.topland let

Manca in Slak pa še malo hendlata.

Pol pa na Unec k Portusu na zaključno druženje (kot bi rekel Zoran :)).

Je bil pa lušten dan.

Manca sporoča… drugič:

No, za intermeco: dans je biu topu dan 20-25 stopinj, res odlicno!
Zju3 ustaneva in v istem trenutku dobiva obisk Podobnika. Spijemo caj, se mal pogovorimo in z micenim avtockom na start. Neki casa pocakamo, pove kje se leti, pristaja itd… u luft. Itak guzva na dezurnem stebru, tko da je treba kr GLEDAT. Men poci film po pu ure, grem dol, za 1. je blo odlicno, sploh ker se nism sveza u glavo, Mega prbluzi pu ure kasnej… odlicno!
Lep pozdav v sLOVEnijo

Manca sporoča:

Pa evo!
Se javlam..
Uceri sva po totalno blesavih avijonskih letih (usi 3je leti mel zamude+menjava letalisca z busom!) stopla na zemlo Pokhare…valda kot ene cunje, spali smo ponoc bl mal, na avijonih nc, smo 4,45h pred vami… danes nismo leteli, ker je blesavo vreme, kar je za ta cas neobicajno (top letalna sezona jan-mar), kakor po celm svetu, aneda… sicer pa sva uredila dovoljenje, dubla potrebne infote za nasl. dni…
… pa da vidmo.

Manca sporoča:

Pa evo!
Se javlam..
Uceri sva po totalno blesavih avijonskih letih (usi 3je leti mel zamude+menjava letalisca z busom!) stopla na zemlo Pokhare…valda kot ene cunje, spali smo ponoc bl mal, na avijonih nc, smo 4,45h pred vami… danes nismo leteli, ker je blesavo vreme, kar je za ta cas neobicajno (top letalna sezona jan-mar), kakor po celm svetu, aneda… sicer pa sva uredila dovoljenje, dubla potrebne infote za nasl. dni…
… pa da vidmo.

Napovedano je slabo vreme, Zoran je v bolnišnici (japaja), zato je potrebna hitra organizacija za zgoden odhod, tako se že ob 10h dobimo na Vrhniki, se po kratki koordinaciji zapeljemo na Kalce, kjer se združimo z Deluxatom in Megatom in po lepi in prijetni vožnji (z Manco) pripeljemo na Kovk.

Na startu smo sami (zraven Deluxata in Megata še Manca, Erzo, Uroš in jaz), gledamo čudno megličasto dolino, kao inverzijo… na štartu skoraj nič ne piha, zato pač rečemo, da se bomo pometali dol, pol pa naprej (dokler nas dež ne ustavi). Mega in Delux se javita za šoferje, ostali pa v zrak. Manca skoraj pocuri, Uroš tudi skoraj za njo, vendar malo zunaj najde steber, Erzo odleti za njim v steber, potem pa še jaz. Na koncu se vsi lepo poberemo, eni odletimo proti Čavnu in nazaj, eni pol malo nad dolino, drugi proti Nanosu (eni bolj uspešno, drugi malo manj). Vmes se tudi Delux in Mega odločita, da je zgleda dovolj v redu (če se je še Manci in Mateji uspelo pobrat), in startata… Deluxu je uspelo potegniti do sikspeka v Mercatorju (Ajdovščina), Megatu pa do toplendanja pod štartom. Erzo se kot ponavadi zadnji preda, tako da se v vmesnem času do njegovega pristanka konkretno zmanjša vsebina sikspeka, poveča pa vsebina karfijolastih oblakov, ki rinejo od S proti Kovku. Tako je žal Manca ob ponovno letenje (ne vem točno, ali je bolj krivo posedanje ob pivu ali bližajoča nevihta), zato pa ima dodatno ugodnost, da lahko gre pobirat Erzota na Razdrto.

Potem pa vsi na pico h Krištofu v Logatec. In eni še malo naprej na piknik k Deluxu. Na Zeliščni piknik :).

Toliko o res prijetnem letenju na zadnji sončen dan pred poslabšanjem vremena.

Da drama ne bo šla v pozabo…

Ob 13.30 se dobimo na Šodru (Erzo, Mega, Delux, Mirko, jaz), poberemo Manco na pumpi in na Zavrh. Piha kar močno, višje zgoraj pa S kar orenk podi oblake. Mega gre viteško za sondo, itak pobere, tako da ni strašna referenca :), javlja pa, da je višje zgoraj kar močno. Odletita še Erzo in Mirko, ko na štartu že malo bolj jača… Začneva postavljati še Boris in jaz, ko Manca omeni, da ona ne bi šla zadnja. In drama se začne…

Tako ji pomagava, da se pripravi, vendar ji prvi start ne rata, ker jo sunek vetra katapultira nazaj, da jo zrikverca do grma, kjer se padalo ustavi na vejah. Z lahkoto ga snamemo, da se ponovno pripravi. Ko ponovno starta, jo odnese v desno, da se s padalom zatakne v drevo (kot je Delux potem večkrat povedal, je zmrznila), vendar po hladnokrvnih napotkih profesorja Deluxa varno pristane nazaj na startu pod kotom 90 stopinj. Takoj ko je na tleh, se odloči, da ji res ni treba. Tudi Deluxu se zdi, da mu ni treba, zato kar čakamo. Veter pa vedno bolj jača. Prideta še Uki in Jože Iskra, ki nekako ne razumeta, da “piha” in začneta kar pripravljat. Delux se odloči, da zdaj pa mu je treba in se pripravi. Njega kar dvigne, ko je še hrbtno obrnjen ven, sicer se mu uspe obrniti, vendar gre potem malo dol, tako da se usede in podrsa (Delux pravi, da je bil 7 cm nad tlemi, ampak res mi ni jasno, kako je on to uspel videt, jaz pa ne ;)) in kontrolirano sede pusti, da ga odnese v zrak. Za mene že 3. šok dneva.

Odleti še Uki (dobro), potem pa Iskra, ki hrbtno odleti z zafecljano komando (toliko o varnem in kontroliranem hrbtnem štartu :)), ki se jo odloči reševat kar takoj, ko še niti mimo prvih dreves ni, kar ga seveda z veliko hitrostjo odnese levo v drevesa… nakar hitro ugotovi, da mogoče pa bi z reševanjem komande malo počakal in jo raje potegnil… no, potem v velikih nihajih odleti ven. Pa so bili moji živci še malo bolj načeti.

Po mojem mnenju začne veter malo popuščat, z zraka na start dobivamo različne informacije, kako je za mene in kako ni za mene in kako je premočno in kako ni premočno… Manca psihira, da ona ne zna plezat po drevesih in snemat padal in da najbolje, da greva kar z avti dol… no, se vseeno odločim in odletim (lepo :)). Malo je močno, zato se držim zelo zunaj grebena, kar seveda pomeni cca pol ure letenja in curažo.

Povzetek dneva:

  • Mega je visok in super leti
  • Erzo se drži bolj nizko in leti domov (seveda spet zmaga interno tekmo)
  • Mirko se v svoji nevednostni pusti odnesti čisto čez greben in napsihira Megata in Erzota
  • Manca mora trenirat štart
  • Delux (kot si je srčno želel)  leti drugače kot prej nekaj zaporednih dni
  • Zorana spet ni
  • Res ni prijetno ostajati zadnji na štartu

Mi je Zoran zabičal, da moram nekaj napisat…

Ker noben nima strašno veliko časa in glede na veter se soglasno odločimo, da je Zavrh idealna lokacija za nedeljsko popoldne. Zato se jata (Erzo, Mega, Delux, Manca, Mirko, jaz) zmeni ob 14:15 (eni na Šodru, drugi v Borovnici). Ko pridemo gor, se za sondo javi Delux, ki javlja, da je dokaj močno in da nekaterim ziher ne bi bilo všeč v zraku (naj sam pove, koga je mislil ;)), za njim odpeljeta še Mega in malo za njim Erzo. Manca se že ves čas nagiba k temu, da ji ni treba (in pol res ne), ker ima še vtisnjen spomin od predhodnjega dneva, ko ni pihalo nič manj. Po poročilih iz zraka se še jaz odločim, da štartam. Za mene je res kar precej močno, ampak (za moje pojme :)) čisto lepo odpeljem špuro do Bistre (vmes sta zame lepo skrbela Erzo in Mega, ki sta mi istočasno dajala napotke, naj letim za njima, ampak je itak vsak letel v svojo smer, tako da se ne sme nihče čudit, da sem ubrala čist drugo smer :)) in nazaj do varnega pristanka pri Škorpijonu.

Delux lovi navišjo povprečno hitrost, Erzo že prej javi, da gre proti domu lovit razdaljo, Mega kot ponavadi samo leti, jaz pa imam boj z vetrom za preživetje ;). Vsakemu svoje za približno 1 uro letenja.

Na pristanku dobim še brezplačne inštrukcije (hvala Boris) hrbtnega štarta, Mega in Manca popravljata komande na Mančinem padalu, pol pa domov.