Manca sporoča:

Pa evo!
Se javlam..
Uceri sva po totalno blesavih avijonskih letih (usi 3je leti mel zamude+menjava letalisca z busom!) stopla na zemlo Pokhare…valda kot ene cunje, spali smo ponoc bl mal, na avijonih nc, smo 4,45h pred vami… danes nismo leteli, ker je blesavo vreme, kar je za ta cas neobicajno (top letalna sezona jan-mar), kakor po celm svetu, aneda… sicer pa sva uredila dovoljenje, dubla potrebne infote za nasl. dni…
… pa da vidmo.

Napovedano je slabo vreme, Zoran je v bolnišnici (japaja), zato je potrebna hitra organizacija za zgoden odhod, tako se že ob 10h dobimo na Vrhniki, se po kratki koordinaciji zapeljemo na Kalce, kjer se združimo z Deluxatom in Megatom in po lepi in prijetni vožnji (z Manco) pripeljemo na Kovk.

Na startu smo sami (zraven Deluxata in Megata še Manca, Erzo, Uroš in jaz), gledamo čudno megličasto dolino, kao inverzijo… na štartu skoraj nič ne piha, zato pač rečemo, da se bomo pometali dol, pol pa naprej (dokler nas dež ne ustavi). Mega in Delux se javita za šoferje, ostali pa v zrak. Manca skoraj pocuri, Uroš tudi skoraj za njo, vendar malo zunaj najde steber, Erzo odleti za njim v steber, potem pa še jaz. Na koncu se vsi lepo poberemo, eni odletimo proti Čavnu in nazaj, eni pol malo nad dolino, drugi proti Nanosu (eni bolj uspešno, drugi malo manj). Vmes se tudi Delux in Mega odločita, da je zgleda dovolj v redu (če se je še Manci in Mateji uspelo pobrat), in startata… Deluxu je uspelo potegniti do sikspeka v Mercatorju (Ajdovščina), Megatu pa do toplendanja pod štartom. Erzo se kot ponavadi zadnji preda, tako da se v vmesnem času do njegovega pristanka konkretno zmanjša vsebina sikspeka, poveča pa vsebina karfijolastih oblakov, ki rinejo od S proti Kovku. Tako je žal Manca ob ponovno letenje (ne vem točno, ali je bolj krivo posedanje ob pivu ali bližajoča nevihta), zato pa ima dodatno ugodnost, da lahko gre pobirat Erzota na Razdrto.

Potem pa vsi na pico h Krištofu v Logatec. In eni še malo naprej na piknik k Deluxu. Na Zeliščni piknik :).

Toliko o res prijetnem letenju na zadnji sončen dan pred poslabšanjem vremena.

Da drama ne bo šla v pozabo…

Ob 13.30 se dobimo na Šodru (Erzo, Mega, Delux, Mirko, jaz), poberemo Manco na pumpi in na Zavrh. Piha kar močno, višje zgoraj pa S kar orenk podi oblake. Mega gre viteško za sondo, itak pobere, tako da ni strašna referenca :), javlja pa, da je višje zgoraj kar močno. Odletita še Erzo in Mirko, ko na štartu že malo bolj jača… Začneva postavljati še Boris in jaz, ko Manca omeni, da ona ne bi šla zadnja. In drama se začne…

Tako ji pomagava, da se pripravi, vendar ji prvi start ne rata, ker jo sunek vetra katapultira nazaj, da jo zrikverca do grma, kjer se padalo ustavi na vejah. Z lahkoto ga snamemo, da se ponovno pripravi. Ko ponovno starta, jo odnese v desno, da se s padalom zatakne v drevo (kot je Delux potem večkrat povedal, je zmrznila), vendar po hladnokrvnih napotkih profesorja Deluxa varno pristane nazaj na startu pod kotom 90 stopinj. Takoj ko je na tleh, se odloči, da ji res ni treba. Tudi Deluxu se zdi, da mu ni treba, zato kar čakamo. Veter pa vedno bolj jača. Prideta še Uki in Jože Iskra, ki nekako ne razumeta, da “piha” in začneta kar pripravljat. Delux se odloči, da zdaj pa mu je treba in se pripravi. Njega kar dvigne, ko je še hrbtno obrnjen ven, sicer se mu uspe obrniti, vendar gre potem malo dol, tako da se usede in podrsa (Delux pravi, da je bil 7 cm nad tlemi, ampak res mi ni jasno, kako je on to uspel videt, jaz pa ne ;)) in kontrolirano sede pusti, da ga odnese v zrak. Za mene že 3. šok dneva.

Odleti še Uki (dobro), potem pa Iskra, ki hrbtno odleti z zafecljano komando (toliko o varnem in kontroliranem hrbtnem štartu :)), ki se jo odloči reševat kar takoj, ko še niti mimo prvih dreves ni, kar ga seveda z veliko hitrostjo odnese levo v drevesa… nakar hitro ugotovi, da mogoče pa bi z reševanjem komande malo počakal in jo raje potegnil… no, potem v velikih nihajih odleti ven. Pa so bili moji živci še malo bolj načeti.

Po mojem mnenju začne veter malo popuščat, z zraka na start dobivamo različne informacije, kako je za mene in kako ni za mene in kako je premočno in kako ni premočno… Manca psihira, da ona ne zna plezat po drevesih in snemat padal in da najbolje, da greva kar z avti dol… no, se vseeno odločim in odletim (lepo :)). Malo je močno, zato se držim zelo zunaj grebena, kar seveda pomeni cca pol ure letenja in curažo.

Povzetek dneva:

  • Mega je visok in super leti
  • Erzo se drži bolj nizko in leti domov (seveda spet zmaga interno tekmo)
  • Mirko se v svoji nevednostni pusti odnesti čisto čez greben in napsihira Megata in Erzota
  • Manca mora trenirat štart
  • Delux (kot si je srčno želel)  leti drugače kot prej nekaj zaporednih dni
  • Zorana spet ni
  • Res ni prijetno ostajati zadnji na štartu

Mi je Zoran zabičal, da moram nekaj napisat…

Ker noben nima strašno veliko časa in glede na veter se soglasno odločimo, da je Zavrh idealna lokacija za nedeljsko popoldne. Zato se jata (Erzo, Mega, Delux, Manca, Mirko, jaz) zmeni ob 14:15 (eni na Šodru, drugi v Borovnici). Ko pridemo gor, se za sondo javi Delux, ki javlja, da je dokaj močno in da nekaterim ziher ne bi bilo všeč v zraku (naj sam pove, koga je mislil ;)), za njim odpeljeta še Mega in malo za njim Erzo. Manca se že ves čas nagiba k temu, da ji ni treba (in pol res ne), ker ima še vtisnjen spomin od predhodnjega dneva, ko ni pihalo nič manj. Po poročilih iz zraka se še jaz odločim, da štartam. Za mene je res kar precej močno, ampak (za moje pojme :)) čisto lepo odpeljem špuro do Bistre (vmes sta zame lepo skrbela Erzo in Mega, ki sta mi istočasno dajala napotke, naj letim za njima, ampak je itak vsak letel v svojo smer, tako da se ne sme nihče čudit, da sem ubrala čist drugo smer :)) in nazaj do varnega pristanka pri Škorpijonu.

Delux lovi navišjo povprečno hitrost, Erzo že prej javi, da gre proti domu lovit razdaljo, Mega kot ponavadi samo leti, jaz pa imam boj z vetrom za preživetje ;). Vsakemu svoje za približno 1 uro letenja.

Na pristanku dobim še brezplačne inštrukcije (hvala Boris) hrbtnega štarta, Mega in Manca popravljata komande na Mančinem padalu, pol pa domov.