Okoli 13. ure je nastal gromozanski prepih. Na Kozleku so lebdeli, na Lijaku niso štartali do 16 ure ( še sreča, da nisem prišel prej ), na Gozdu in okolici pa čez 2000 metrov. Lepo. Za druge kraje mi ni znano a Primož mi je pravil nekaj o 1900 metrih nad križiščem cest za Jesenice in Tržič. Spet so se pokazala znana dejstva. Ob JZ vetru je dober le Lijak ali hribi od Potoške do Dobrče, včasih tudi Ambrož.

Kljub slabi napovedi je tekma v točnosti pristajanja za Državno prvenstvo uspela. Ekipno smo zasedli 3. mesto, prvi je bil KIM FLY, drugi pa KANJA Dol. Toplice, naš najboljši pa je bil Gorišek Tomaž na 5. mestu. Prvo mesto sta si delila Marinčič Sandi in Ferarič Matjaž. Ko bom dobil natančnejše rezultate, jih bom objavil.

Napovedan severni veter ni bil tako močan, kot smo mislili, pa se nam je poplačala radovednost. 1370 m n.v. ter uro in pol letenja tudi v termiki s 5.5 m/s dviganja bi zadovoljila še tako naveličanega pilota. Tudi naslednji dan je bil odličen.

Še en dokaz za trditev, da ko je cela Slovenija v močnem JZ vetru, je Lijak super, tisti ki letijo na Nanos naj se pazijo, da jih ne odnese, na Črnem kalu pa slab veter in če ni dovolj gradienta ne gre kaj dosti visoko oz. je težko ostati dalj časa v zraku. Le nad pečino kjer plezajo je kar divje nabijalo iz vasi, da te je kar prestrašilo, splošna smer vetra pa je bila iz Trsta. Mislim, da bi tam marsikdo šele dobro spoznal svoje padalo. Nekaj nas je prišlo 100 m nad hrib, najdaljši polet pa je bil ravno nad pečino ( do zahoda sonca )

Hja, ni kaj. Zabočevo je zmiraj boljše in v petek se je dalo na 1300 m. Smo že blizu datuma, ko smo odleteli na primorsko.