Plani se začnejo že včeraj na pijači na Verdu. Povem, da bodo danes verjetno kar tri lokacije ok: Ivanščica (omenjal sem jo Zoranu že v ponedeljek, Karavanke in Vogel). Si rečemo (še Mega), da se bomo slišali danes zjutraj po znani najnovejši napovedi, ampak Zoran že zvečer sporoči, da se mu Ivanščica ne zdi optimalna glede na smer vetra in mi namigne naj pogledam tudi jaz.

Ko zvečer po 22. uri pogledam, mu delno pritrdim za Ivanščico, čeprav sam ne vidim tak problem z vetrom. Predvsem se mi ne da voziti tako daleč (kar mi sicer sploh ni problem), če bodo dobri pogoji pri nas v hribih.

Zjutraj pa precej drugačna slika. Vse v liniji Ivanščica-Istra popolnoma pokrito in šibkejša termika kot kjerkoli drugje. Po Aladinu pa naj bi se to sčistilo okoli 14. ure…..in svizec zavije čokolado. Z Zoranom sva si enotna, da Ivanščica odpade. Ker se je Mega odzval povabilu na Smuk sva najprej sama, saj nobeden od naju ne najde niti enega argumenta za Smuk (vremensko gledano), ki posledično odpade ravno tako kot Ivanščica. Sledi nekaj pogovora in konstruktivna izmenjava mnenj Vogel ali Krvavec, in ker nobeden ne navija prav posebej za nobeno od teh dveh, pustiva odprto do srečanja v Šmartnem.

Vmes Zoran sporoči, da je tudi Jean zainteresiran in sam predlaga Krvavec zaradi nizkih baz v Julijcih. Dogovor ob 10:45 Šmartno. Med vožnjo tja ostaneva sama, saj Jean sporoči Zoranu, da ga ne bo.

In potem se dobiva kar pod Ambrožem; v njegovega LCja (gondola in žičnice ob tej uri ne delajo) in do hotela. Med vožnjo opraviva bolj družbeno politično debato in še par vzpodbudnih besed za uspešen in dober letalni dan, saj vseeno malo pogledujeva po precej nizkih bazah, ki jih je ob 11:30 kar nekaj.

V miru, ampak brez zavlačevanja postaviva in v luft, saj piha prav lepo gor pa tudi vidimo enega precej visoko nad Potoško. Zoran bo opisal kako je šlo njemu.

Jaz lahko zase napišem: do Dobrče super. Dobrča kar OK, čeprav generalno nižja kot po navadi (zaradi nizkih baz). V Begunjščico relativno visoko, potem pa čista pušiona. Sem mislil, da bom moral pristajati v travnikih v Dragi. Potem nekaj malega dobim zunaj, ampak še vedno v “kotlu”. In potem vidim, da se King (po moje Vogrinc) rešuje okoli Petra. BTW svaka čast za big cojones glede na višino celo pot od Dobrče do Petra. Potem nekaj časa reševanje na Petru in, ko mi rata priklopim Stol, malo zavrtim in potem po rob baz kjer leti gor brez vrtenja naprej in stran od Vajneža.

Če sem do Petra vedel kje je Zoran (s katerim sva letela kar nekako usklajeno – na Dobrči sva se čisto ujela), ga tam zgubim oz. ne slišim, da je nad Valvazorjem. Tudi on se je rešil na sprednjem nizkem grebenu med Žirovnico in Završnico s 1000 na 1500 in potem preskočil pod Stol, tu pa se nekaj časa neuspešno matral tik nad Valvasorjem, dokler ga ni začelo neokusno premetavati nizko okoli Ajdne. Ker mu je bila zadnja znana info, da se Igor matra okoli Petra, se je predal in odpeljal na Bled. Pa videl, da z -2-3 ne bo prišel do kremšnit in je raje obrnil in pristal ob stari cesti.

Zoranov let

V 3 štopih je bil pod Krvavcem, potem z naslednjim gor do Jezerc in pešaka do hotela po LCja.

Podpišem, da bi Zoran danes plačal pizzo v Avstriji, če se tam pod Stolom ne bi “radijsko in vidno razšla”. Od tam do Kranjske pa zelo lepo. Nad Kranjsko konkretno žvečenje nekaj časa, ampak ko ga zahaklam ga lepo zvrtim do 2500 in se brez posebnih upov (sem v primerjavi z zadnjič kar 400m nižji) vržem v Dobrač.

Vendar leti lepo z vetrom in ne zgubljam preveč. Tam pa kombinacija JV-SV in baz. Je bilo parkrat padalo kar konkretno proti horizontali, ampak vse OK.

Potem pa milina do Dravske doline. Trim med 43-50km/h. Tam sem pa že konkretno sf…..n in je že bilo bolj v stilu “dovolj bo”. Po telefonu organiziram prvo varianto logistike, izberem napačno stran doline in se več ali manj zapeljem (scurim) v pristanek.

Igorjev let

Na tleh pa pomislim, da so se mi Lienški šnicli spet izmuznili, ampak je pa zato drugo doživetje-avstrijski vlak . 🙂

Ko pristanem in dodatno preštudiram logistiko, se dogovorim, da me Saša (velika zahvala in objem) pride iskati v Spittal, do tja pa s super vlakom v 30min.

Zoran že prej reši svojega LCja, za kar sem mu konkretno dolžan in dan je rešen. Bil bi pa dan za Vikati, če bi še Zoran pojedel avstrijsko pizzo, ampak je pa cilj za naslednjič.

 

Še vizualizacija najinih letov:

Erzo organizira danes Žusem. Meni pa se zdi, da bo preveč vetra in destinacija ne bo najbolj zadovoljila, zato cincam kam in kdaj. Usklajujemo se z Igorjem in Megom in Jeanom. Jean se odloči za svoj hišni hrib (Grmada), Igor je skoraj odločen za Žusem, jaz pa sem na koncu za Zavrh. Mega je za – ob 13h na Šodru.

Na koncu se še Igor pridruži ideji za Zavrh in po zboru nas Mega zapelje gor.

Na startu začne Mega kar postavljati (naj bi bilo manj vetra kot v soboto), potem pa prbije in malo zabremzamo. Kmalu ugotovimo, da prbije in razmetava takrat, ko se nad nami čez sonce zapelje kakšna baza. Ko se vrne sonček, se veter umiri. Po tem odkritju Mega počaka na interval in potegne. Lepo ga drži in dviguje in malo zajadra sem in tja.

Na start prlaufa Čepar, ki pa zamudi sončni interval in atraktivno starta v razmetavajoči senci.

Potem se pripravi Igor in nazadnje tudi jaz. Ko se spet malo umiri, odleti najprej Igor, nekaj za njim pa še jaz.

V zraku je presenetljivo mirno (čeprav je čutiti močan veter). Malo nabiram okoli starta, potem do Javorča (Čepar se ravnokar odpelje naprej na fuzbal plac, da pobere otroke…) in pod grebenom nazaj do starta, kjer spet naberem nad 1100. Visok do Javorča, od koder se vrača Igor dokaj nizek (vsaj meni tako izgleda). Mega se medtem odpelje nad Barje. Odpeljem se čez Vrhniko do Podlipske, kjer pristanem v močnem dolincu.

Zoranov let

Mega z Barja pride nazaj do starega pristanka pri Verdu.

Megov let

Igor pa najde čudežno dviganje do 1500 in se odpelje čez do konca Logatca, skoraj do Kalc.

Igorjev let

 

Še vizualizacija naših letov:

 

 

Na koncu smo leteli bolj, kot smo pričakovali. Ko z Megom in Čeparjem rešujemo avte, pa je v zraku tudi Uki.

Dopoldne smo kar nekaj časa modrovali na Zavrhu, da bi napovedan močan SV kaj spustil in bi lahko odleteli: Erzo, ki nas je sklical ob 11h na Šodru, Mega in Jean, pa Velkavrh,  Domen in jaz. Prvi je odstopil Velkavrh zaradi zemeljskih obveznosti. Potem smo se še malo vetrili na sončku pa prbijanje ni jenjalo (izmerjeno 11). Nakar odtovorimo robo nazaj do avtov in na Šodr in vsak po svoje.

Ker se dopoldanska akcija tako neuspešno izteče, se lahko popoldne civilno udejstvujem na Štajerskem. Na povratku proti LJU pa mi žilica ne da miru in blizu AC najdem tole belo piko. Naredil jo je Frenk, potrdil pa tudi že Poje, tako da sem tretji tu gori.

Krasen štart na lepi strmini (to niso neke Erzove ravnice). Malo moti le seno v vršnem delu čez katerega polagam Rooka; seveda se vneto zatika med vrvice. Alenka mi jih pomaga trebiti. Čutiti je nekaj malo V, ki se mi zliva na hrbet v to zavetrje kljub pozni uri.

Potegnem in lepo speljem in se zapeljem v dolino.

 

Bolj zunaj je že čutiti močnejši veter v hrbet, tako da moram na koncu travnika močno bremzati, da me ne odnese v koruzo. Kljub temu lepo pristanem.

Zoranov let

Pospravim ravno takrat, ko pride Alenka z LCjem po mene.

Stabilno z veliko SV je napovedano. Zjutraj kar ideje o Dobrovljah, pa Zavrh. Na koncu dopoldneva sem že skoraj čisto usklajen (z Erzom) za Slajko pozno popoldne.

In se še prej odpeljem proti Horjulu, da še kakšen kucelj naredim. Spet je prvi erzovski (=položen, nepokošen, s njivo koruze na prvem platojčku,…), tako da grem samo naprej proti Ligojni. Ko zavijem desno in se ustavim, da najdem naslednjo belo piko, obstane ob meni Uki, ki tu po obvozu (zastoji na AC) vozi domov. Malo se zaklepetava…

Ko že odpelje, se spomnim, zakaj sem tukaj, najdem najbližjo piko in pokličem Ukija za družbo. Takoj se vrne in po novi asfaltni cesti pod tale start.

Malo si ogledujeva situacijo (s poudarkom na pripravi materiala za orehovec), potem po kolovozu čez kotanjo pod vzletno pobočje. Z robo gor.

Spodaj nič vetra, na vrhu kar konkretno piha V (in meša vejevje naokoli). Postavim, zidek, potegnem in sem v luftu.

Sprva me lepo dvigne, ker pa hočem pristati na pokošenem travniku spodaj, zavijem desno v kotel in se mi samo udre. V obratu na levo sem že prenizek, tako da samo sedem na tla, namesto da bi se peljal do konca travnika (še vsaj 100m).

Zoranov let

Uki je že pri meni. Pospraviva in na križišče do njegovega avta in vsak na svojo stran.

Erzo javi, da na Slajko ne bi šel (čeprav najbrž bo…), tako da se samo še odpeljem proti LJU…

Tudi danes nestabilna napoved (fronta je šla čez in obrne na močan SV/burjo).

Spet grem na Dolenjsko, na projekte, ki naj bi bili na SV. Najprej sem na že obiskani Spodnji Slivnici, kjer je lep nizek grebenček, po vrhu raven (takrat je pihal neuporaben Z, terasasti položen start na Z pa za moja leta ni več…). Namesto SV danes piha tu bolj JV (rahlo z desne) in to kar močno (sunkovito, sunki čez 10).

Postavim in vadim hrbtno dviganje v močnem vetru na položnem pobočju. Kar nekajkrat ga dvignem in držim, naprej pa ne morem in se nikakor ne odlepim. V glavnem se konča z rikvercanjem. Po uri reinfuzo pospravim in naprej.

Na Udju piha za spoznanje manj. Spet je položno, vendar je vsaj toliko naklona, da se nekako odlepim od tal. Prvič me spusti v kotanjo. Zdi se mi, da bi moralo še malo dlje (Erzo je pripeljal še 100m naprej, dol do ceste), zato z nabranim Rookom še enkrat gor.

Drugič po dvigu ravno dobim sunek, ki me butne gor, ampak v kotanji me spet spusti po liftu dol na isto mesto kot prej.

Zoranov let

Grem še na Udje 2, pa je spet preveč položen travnik zame…

Na poti domov se spomnim še na tale start za SV.

Po dolinici prbija gor na polno in polaga drevesa naokoli (od 3 obiskov ob napovedanem SV je danes prvič prava smer).

Postavim in čakam na malo zatišja. 3x dvignem in mi ga sunek zabije nazaj. V četrto me na robu odlifta gor in grem guncajoče komaj naprej, potem pa me samo spusti na tla na sredini dolinice…

Zoranov let

Danes sem že od zjutraj odločen za projekte, saj je povsod bolj žalostno (nestabilna napoved in sonček z bazami na Gorenjski, kjer se po Jožetovih direktnih opazovanjih že vse hitro zapira…).

Nadaljujem po Dolenjski, pa me že pri odhodu iz LJU začne prati dež. Si bom pa vsaj nove starte ogledal.

Vse bolj je temno in vedno močneje uliva, tako da si starte ogledujem kar iz avta, pa še to slabo vidim skozi zaveso dežja. Počasi sklenem krog okoli Ivančne in že nameravam proti LJU, ko spet naenkrat posije sonce. Asfalt se sicer ekspresno suši, ampak v mokro travo pa tudi projektno klaso ne bi namenoma polagal.

Zapeljem pa vseeno še proti Krki (tam so v nedeljo kosili…) in res je strm travnik na desnem koncu vasi pokošen v nulo (pa tudi originalni start). Grem najprej na tegale.

Ker se mi na vrhu pokošenega zdi malo prenizko, zalomastim še gor po 2-metrski travi (začuda ni več pretirano mokra) in postavim na vrhu. Vetra skoraj nič. Potegnem in se zapeljem na ravnico, kjer pa piha rahel V.

Zoranov let

Novnovnov. Pospravim zraven LCja.

Kar od tod si ogledujem še originalen start na levi, katerega vršni del je tudi pokošen v nulo. Spodaj pa se v nepokošenem pasejo neka eksotična goveda. Vsa pot do tja pa je gaz poševno po pobočju skozi 2-metrsko travo.

Držim se roba gozdička in malo skozi njega (vsaj malo sence v 100% izparini). Tako pridem čisto na vrh strmega travnička.

Postavim v strmini, da padalo skoraj zdrsuje (no, zaradi mokrote se na srečo malo lepi na tla). Piha rahlo z desne (?) in tudi od zadaj dahne.

Počakam, da je 0 in v strmini lepo speljem. Iz poseke me celo malo dvigne, tako da kar na levo čez drevesa ob pobočju vse do travnikov, kjer sem prej pristajal. Lepo drži, tako da potegnem do konca.

Zoranov let

Lep novnov.

Dopoldne se rahlo usklajujemo kam, če sploh kam. Vreme se hitro spreminja in slabša in kuha zdaj tu, zdaj tam. Na koncu se ne nič ne dogovorimo in odpravim se na projekte.

V tem koncu še nisem bil nikoli. Čeprav (spet) položen, je start lep. Sploh danes, ko je vse pokošeno. Vročina in sopara še komaj za živet. Po napovedi naj bi bil vedno močnejši JZ, tu pa piha rahlo od zadaj po hribčku dol  (spredaj od JZ prihajajo nakuhane baze in občasno grmi, mogoče zato veter iz SV vleče v to smer).

Ko končno ujamem trenutek z 0, potegnem in me odlepi samo toliko, da sedem na tla pred koncem platojčka. Potem čakam skoraj uro, da le rahlo dahne od spredaj in zdaj speljem in se tik nad pokošenimi tlemi zapeljem do konca, do koruze.

Zoranov let

Naberem in reinfuzo gor do LCja.

Premaknem se na sosednjo (položno) lokacijo. Črnina z JZ je vedno bliže in zavesa dežja se bliža. Potem pride piš, ki polaga drevesa sem in tja, jaz pa posedam na vrhu travnika. Po 20min se delno umiri (dež pa do sem ne pride).

Grem po Rooka in postavim. Piha JV z leve in S z desne, samo spredaj od JZ ne (pod gozdom sem sicer v zavetju, padala pa ne uspem dvigniti, ker ga vedno odnese v eno smer ali tudi zrola od zadaj). Potem spet malo pojača mešanje vetra in ko enkrat le butne od spredaj, ga dvignem in me odlepi le toliko, da me odnese čez cesto in spusti za robom.

Zoranov poskus

Tu, ko ni več zavetja gozda, se vidi, da glavnina piha od zadaj. Dovolj imam (tudi tu sem bil cca 1h). Bom prišel kdaj drugič…