Faaca poberem pri njem doma in proti Seničnem.
Malo čakava Manco (da natanka med kamionarji na AC-Voklo). Ko pride, vskočiva k njej in gor.
Nebo je že precej pokrito, nekaj baz je tudi grdih temnih. V zraku vidimo le Krističa, ki javlja da je OK, čeprav malo močan JZ, Z. Malo počakamo, potem Faaca postavi (da se ne bi čredni nagon obrnil v napačno smer 🙂 ) in za njim še midva. Odleti in gre lepo gor (no, malo ga že gunca), potem se zapelje daleč ven, saj kar drži. Medtem tudi midva z Manco v luft.
Veter je res močan, kar Z, ki odnaša vzdolž grebena Kriške in je treba kar voziti sem in tja, da naberem (z vrtenjem me preveč odnaša). Ko se le odlepim od tal/grebena in imam nekaj čez 1200, se odpeljem na Z od starta v pobočje in me samo pelje gor na višino Kriške. Sem kar pred pobočjem in v smeri Tržiča lezem 10-15 (včasih pa 0). Vsi visimo kot salame. Meni gre občasno gor 2-3 (velika črna baza nad menoj). Proti Dobrči začnem zgubljati, zato se zapeljem nazaj v smeri Golnika. Manci je dosti in gre dol (kar je laže reči, kot narediti 🙂 ), Faaca nikakor ne more več nabrati. Meni je tega visenja tudi počasi zadosti in v glavi preklopim v pristajalno fazo. Bolj, ko lezem ven, bolj gre gor in ker hočem v Senično (zakaj že? lahko bi se odpeljal z vetrom do Kamnika v ravni črti…), potegnem ušesa in v smeri Golnika in le začnem zbijati. In potem lezem(o) počasi proti pristanku in na koncu le pristanem(o).
Erzo je ravno prišel in se odpeljal gor, Faaca pristane tik za mano.
Manca razmišlja, da bi šla še enkrat gor, ko se malo umiri (da najprej vidimo one gor). Počasi pospravljamo, sam se lotim generalnega letnega čiščenja zica, zgoraj pa še nobeden v luftu (se je čredni nagon obrnil v napačno smer ?). Končno se Manca odloči, da gre gor brez sondaže onih na startu. Midva pa domov (oba sva zadovoljena).
Glede na Erzov track pa tudi potem ni bilo dosti manj vetra… Čeprav se je vreme, kot kaže na Planinškovih slikah, zboljšalo.