Danes je tudi treba nekam odletet in glede na napovedano močno burjo se mi zdi, da bo na Zavrhu mogoče celo kaj jadranja. Erzo je mnenja, da bo vetra preveč za leteti (»Aladin kaže na robu modrega in v zelenem – že poznamo, ko smo zastonj hodili na start…«) in bi raje šel kasneje na Slevico. Velkavrh pa je seveda za in tudi Mega potrdi. 

Ob 13h na Šodru prestopim k Megu, pri Škorpijonu (kjer ne piha nič) pobereva Milana in gor.

Na startu le rahla sapica občasno gor po hribu. Megu se v takem ne da postavljati, midva z Milanom takoj razpakirava, da se vsaj dol zabriševa. Jaz sem preklopil na zimsko varianto (Mentor3 namesto Mentor5) in Mega mi postavi padalo, medtem ko se štimam v zic. 

Počakam, da vsaj malo pihne gor in potegnem naprej. Mentor 3 gre le počasi gor in na robu se še malo preveč obiram, saj ga le medlo čutim. Stopim čez rob in me spusti, da podrajsam po tleh (se že vidim sedečega v šavju, kot Erzo zadnjič…). Padalo pa leti naprej in me dvigne, pa še enkrat podrajsam po šavju, da sem končno v zraku. Ker pa mi je sedež zabilo za rit, visim samo v nožnih gurtnah in se nikakor ne morem zbasati nazaj v zic. Gre samo dol, tako da se ne trudim preveč in se samo zapeljem do Škorpijona.

Milan pristane takoj za mano.

Mega je kmalu pri naju. Milan naprej proti Horjulu, kjer je že zmenjen z Erzom za Slevico, midva zMegom pa na Šodr in razlaz.

Ko sem doma, pa tudi Slevičarja odletita svoje.