Danes pa po dolgem času vetra za izvoz – tudi v Kižlovki. SV je generalnio še močnejši kot včeraj (viadukt Črni kal je zaprt zaradi premočne burje, mi pravi radio med vožnjo sem), gradient LJU sondaže pa fantastičen.

In sem dokaj nervozen, ko se bašem iz LCja. Gole veje se krivijo, gozdovi naokoli šumijo in po dolini dol potegne občasno pravi piš. Ravno, ko zagrabim robo, pokliče še Mega in me dobrohotno opozarja…”po pameti…”.

Po dolgem času imam danes spet sekundanta s sabo, vendar je vso pot gor tišina (no kar se govorjenja tiče, sicer pač zavija veter naokoli…).

Ko se bašem v tangice, je Rook2 že raztegnjen (po klasično), še predno raztegnem štrikce, pa že posvaljkan navzdol. Današnja pomoč je neprecenljiva, saj ostanem kar rikverc vpet, ko je padalo takoj spet postavljeno. Pa butne po hribu gor, da je v momentu zidek še preveč zategnjen. Pa spet od zadaj svalkanje…

Ker večinoma piha z leve in mi padalo odnaša po pobočju dol, se postavim kar pravokotno na pobočje in ga ob naslednji “umiritvi” dvignem hrbtno, ustavim nad sabo in po obratu potisnem levo po pobočju dol (v smeri lovske opazovalnice in zgornjega dela doline), kamor sem nazadnje odletel že skoraj leto nazaj. Veter me gunca in ustavlja na mestu in na koncu le spusti čez kolovoz in potoček spodaj.

Še do LCja moram odnesti robo vsaj tako daleč, kot prej gor na start, potem pa skozi gozd pohodniško še na bližnje Razore…