Danes je pa spet normalen dan (ni več “rojstni dan” in vse ostalo 😉 ). Ker pa ne vem, kako bo,… če bo kaj z zaresnim letenjem (vreme ni najbolj idealno, pa spet zastoji iz LJU proti jugu, kar me res že spravlja ob živce…, pa včerajšnji dogodki…), se spravim v Kižlovko preverit svoje gibalne sposobnosti.
Alenka pridno dokumentira ob mojem (počasnem) štorkljanju gor.
Razgrne mi coto ob občasnem rahlem pihanju gor. Potegnem, pa po obratu kar noče speljati (imam rahlo kravatico na levi, pa tudi veterček/termika je spreminjajoč). Na robu le speljem, da me še malo dvigne in potem nizko do kolovoza.
Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije