Padalska jata

Kilavo jutro, vse pokrito in skoraj sluzasto (inverzija do 800 in veliko Z, na 2000 pa še druga ogromna inverzija, ampak deževje bo baje šele jutri…). Kljub kasnejšemu odhodu nič izboljšav in ko s sekundantko hodiva gor na Staro, sva takoj premočena v čevlje.

Čeprav rahlo diha po hribu gor in se samozavestno takoj vpnem v že pripravljeno padalo, je prvi dvig neuspešen (padalo že ob postavljanju delno namočeno od talne mokrote).

Ob drugem dvigu (Alenka pridno postavlja), gre cota sicer višje, ampak vseeno ga zasuka in ne drži … in prekinem. V tretje pa, kot vemo, gre rado in po dvigu spravim (že dokaj premočeno) coto nad sebe in speljem. Po putru me drži do kolovoza.

Ker imam danes primarno terapijo bolj zgodaj (in je itak še megla v ranem jutru, ob inverziji med 400 in 800), se odpeljem proti Kižlovki na sekundarno že v polnem soncu. Tudi dolina je vsa v soncu in rosa že kar delno posušena.

Danes sem se končno spravil prvič testirati “novo” GoPro10 (ki sem jo imel še zapakirano že več kot pol leta…) in še motovilim z njo, preden se odpravim na Staro lokacijo.

Ob vsem soncu je tudi že zbujenega nekaj vetra in občasno kar konkretno pihne po hribu gor. Postavim, veter skoraj sam naredi zidek. Potegnem hrbtno in lepo speljem po obratu. Sprva me drži visoko, potem veter zaustavlja in spušča, nizko nad tlemi pa pridem skoraj do kolovoza. Ker pa snemam, še “laufam” s padalom nad sabo po mokri travi, dokler gre.

Potem pa po potoku hitro nazaj proti LJU.

Pa še druga varianta narejena na klasičen način z Adobe Premiere 2022

Počakam, da sonce raztopi jutranje meglice (inverzija okoli 600, više SV, šibkejši kot včeraj) in malo pogreje LJU, preden se odpeljem v Kižlovko.

Danes mi po dolgem času spet dela družbo sekundantka, ki med mojo počasno hojo gor na Staro lokacijo pridno fotka drobnarije, ki jih sam še opazim ne…

Še preden se uspem spraviti v tangice, je padalo že raztegnjeno. Ker sonček že dela, piha rahlo (idealno) gor, da takoj potegnem hrbtno. Po obratu sem še pred prelomom v luftu in se po maslu zapeljem do kolovza.

Za zaresno letenje si najprej zamislim (spet) Zavrh, pa Erzo skliče zbor ob 12.30 pri ŠPH. Res kaže na Korenu postaja lepši veter (JV, 3-4/5-8), Zavrh pa komaj kaj. Zato potrdim in sem še malo pred cajtom pred ŠPH. Naštimam se v tangice, medtem, ko ostali kapljajo (Erzo in Mojca, pa Primož). Prvi štirje se zapeljemo z Erzovim avtom gor, medtem ko Gracarjev Jože še čaka Milana in Pojetovega Jožefa.

Na startu piha kar močno gor JV (termika). Mojca mi prijazno postavi padalo in sem tako prvi pripravljen. Pridejo še drugi trije in začnejo postavljati. Počakam, da prvi potegne Primož, malo za njim pa tudi sam.

Zunaj pred pobočjem me sprejme močna termika, ki me kar pošteno gunca. Desno do starta Koreno in nazaj kar v rahlem dviganju. Primož vrti v višave, Erzo tudi že lepo pobira. Še malo proti V, potem pa ven, dolgo časa na isti višini v termičnem guncanju. Ko pridem do Horjula me le začne spuščati, za ŠPH pa spet zadrži (na cca 500) in celo dvigne, da lahko v širokem zavoju zapeljem okoli ŠPH in sosednje tovarne in nazaj nad delovišče (cesta in škarpa pri ŠPH v gradnji že x časa…). Ko hočem pristati v smeri SV (od koder zdajle piha) na standardnem pristanku, pa od Horjula potegne močan SV (zastave kar trepetajo, podobno je bilo ob našem zbiranju), ki me tako zaustavi in spusti, da moram pristati na travniku še pred ŠPH in pred trofazno, čez katero (najbrž) ne bi prišel. In “stopim” na tla točno na zaključku lepo pokošenega travnička, kjer je v manj pokošenem delu skrit jarek, ki ga seveda ne vidim – in “stopim” na tla cca 20cm v prazno. Seveda me zaustavi na mestu in padalo pade čez mene, ki klečim na robu jarka. Že dolgo nisem bil tako presenečen…

Ko pospravim, se javi Gracarjev od vrtca s konca Horjula.

Erzo pa z nasprotnega konca.

Ko grem najprej po Erza, sproti naložim ob glavni cesti še Mojco, potem pa še po Gracarjevega Jožeta. Ob dobrih Mojčinih piškotih gor na Slevico po avte; no Erzo bo šel na drugi let, ostali peljemo avte dol. Med potjo Mojci kljub našemu prizadevanju, ne uspemo naložiti leta na OLC…

Ob hiši na startu je parkiran tudi Hlišev avto (ki se je pripeljal s poleta s Prisojnika…), medtem, ko on jadra v višavah (kot še vedno tudi Primož). Erzo pod hišo na start, Gracarjev z njim da še malo (kot je že prvo rundo) dokumentira, preden tudi sam odpelje avto dol

Midva z Mojco z avti dol. Milan se je že prej oglasil s pristanka

in ko pridem dol, razmišlja tudi on o ponovitvi, saj je Erzo medtem lepo pobral in odjadral proti Vrhniki. Pristane še Hlišev Andrej,

ki itak mora gor po svoj avto.

Gracarjev na poti dol pobere še Pojetovega Jožeta,

Jože Poje : Samo, da je trikotnik. Kaj več pa za ta pogumne… [22.9.2022 14:13]

ki ga odloži pri ŠPH in že je Milanov avto poln za drugo rundo.

Mojca se odpelje z Erzovim avtom proti Vrhniki, pa se izkaže, da mora kar naprej v Logatec…

Mi štirje pa gor. Hliš se poslovi s svojim avtom, jaz pa kot šofer počakam, da odletita Jože in Milan, ki spet lepo pojadrata, saj je vetra še vedno dovolj kljub občutno močnejši pokritosti.

Jože Poje : Danes je dan za trikotnike risat  [22.9.2022 15:54]

Še vedno zjutraj burja/SV, čez dan v upadanju. Zvečer je bila majhna plohica čez LJU in zjutraj majčkena inverzna kljuka na 500, zato se megla kar vleče še od jutra naprej.

Malo čakam, potem v Kižlovko, saj ni sprememb. Ko ustavim na kolovozu in odpešačim po moki travi na Staro, pa se začne svetiti sonček skozi meglice. Piha rahlo gor. Hrbtno potegnem takoj, ko postavim in po obratu speljem po dveh korakih in drži nad dolinico do kolovoza.