Padalska jata

Spet jutranja megla. Zaradi primarne terapije ne morem čakati predolgo in se zapeljem v Kižlovko še pred 9h, ko je še vse pokrito in se megle/nizka oblačnost (inverzija na 600) še niso raztopile.

V dolinici vlaga na tleh in v zraku (ampak tudi približno ne toliko, kot včeraj – v zraku…). Po levi gor na Staro, kjer rahlo diha po griču gor. Razgrnem v mokroto (previdno), se hrbtno vpnem in takoj potegnem. Po obratu me še pred prelomom vzame in lepo nad dolinico do kolovza in čez.

In premočeno coto iz pristajalne rose s pristanka na sušenje v LCja (max gretje v LCju je v teh dneh boljše kot sušenje doma – le potniki se ne smemo preveč obleči 🙂 ).

Po primarni terapiji bi šel na zaresno letenje, saj naj bi bil dan OK, čeprav je dejansko okoli 12h vsa SLO bolj pokrita, kot je bilo napovedano. Naša jata je seveda že ob 11.30 zbezljala na Kovk.

Samemu mi ni za voziti se dol, zato se s Pojetovim Jožetom (ki ga tudi zemeljske (?) obveznosti kličejo že zgodaj popoldne…) dogovoriva za Koreno.

Pri ŠPH sem ob 14.15, kjer je ravno pospravil Sušev Primož po H&F in klepeče z Jožetom. Jože zapelje gor na Koreno, z nama pa je Primož, da odpelje avto dol. Na startu skoraj nič vetra, vendar občasno pihne gor po pobočju še malo bolj, kot včeraj. Primož je z nama na startu za sekundanta.

Prvi sem pripravljen in potegnem v prav idealnem vetrčku (potem je menda spet usahnil in je Jože moral še kar malo čakati…). Ven iz travnika pred pobočje in na levo do pod Slevico še kar drži, potem se udre. Po obratu nazaj gre tudi samo še dol, zato ven nad Horjul in k ŠPH.

Primož pripelje avto dol, ravno ko pospravljam.

Nekaj za mano pa pristane tudi Jože.

Zjutraj megla do podna, da jo lahko režeš. Malo počakam, potem proti Kižlovki. Pa po šipah tako rosi iz megle, da so brisalci ves čas v pogonu. Za uro odložim akcijo in potem v dolinico.

Zdaj se vsaj na start vidi s kolovoza od spodaj. Pred njivo direkt po levi na Staro (močvirje je že malo odteklo), kjer konstantno rahlo piha gor (sicer je zgoraj S ob inverziji do 800). Previdno razgrnem, se hrbtno vpnem in takoj potegnem. Po obratu me po treh korakih vzame in visoko nad dolino do kolovoza in še čez.

Ko tlačim mokro padalo v LCja, začne svetloba bolj prosevati skozi belino.

Ker imam nujne zemeljske obveznosti (zobar – popravilo na frišno zlomljenega zoba…) se ne morem udeležiti zbora pri ŠPH ob 13.40. Ko končam, se odpeljem v Horjul (saj je še vedno letalno), medtem ko so ostali že odleteli svoje. Nekateri tudi 2x.

Erzo je ves let pridno fotkal.

Za Zaklancem med svojo potjo poberem Jožeta po drugi rundi.

Jože Poje : Rišem, kot en geometer! [3.10.2022 15:56]

Pri ŠPH naju čaka Milan (po drugem letu…), ki gre z nama gor za šoferja (Jože pa po svoj avto, saj so ostali avti, ki so bili zgoraj, že rešeni).

Milan takoj odpelje LCja v dolino, Jože pa z mano na start Koreno, saj piha še vedno vetrček gor (čeprav postaja javlja SV in V…). Čeprav sem se naštimal v tangice z rezervo že pri ŠPH, mi Jože padalo raztegne še preden zalaufam FlyMe in zapnem jakno.

Malo čakava, saj trenutno ni vetrčka skoraj nič. Ko le spet malo bolj dahne gor padalo (Rook2 Klemen) zadovoljivo hrbtno dvignem in po obratu speljem. Ko pridem ven nad gmajno, me drži v levo pod Slevico, potem pa se mo vdre in se počasi odpeljem do ŠPH.

Stanje se vedno bolj normalizira… Jutranjo meglo raztopi sonček na modrem nebu. Počakam, da se situacija malo posuši, vendar se ob odhodu modro nebo že začne pokrivati. Z mano je sekundantka, ki se ne more načuditi visoki vodu na kolovozu, ki pa se je v bistvu že znižala na skoraj normalo in zbistrila.

Je pa še vse mokro, ko vsak po svoji strani (Alenka išče gobe 🙂 ) hodiva gor na Staro. Ko si natikam tangice, Alenka že (previdno) razgrne padalo. Vpnem se hrbtno, saj rahlo piha gor po griču.

Potegnem, padalo gre lepo gor, vendar je na desni majčkena kravatica. Kljub temu po obratu stabiliziram in speljem, kravatico sprostim in se v rahlem vetrcu zapeljem do kolovoza in še nekaj čez.

Padalo pa (kljub soncu) spet vso mokro od mokrote tal, ko ga tlačim v LCja