Padalska jata

Ko se slišiva z Milanom, sva si enotna, da je za zaresno letenje danes najboljša izbira Slivnica, saj bo veter kmalu z V, JV obrnil na JZ (okoli 13 h). Ker je tudi Slejkov Tom neodvisno prišel do istega predloga, razpišem zbor ob 13h na Vrhniki, oziroma 13.30 na Petrolu Cerknica. Berto me pokliče, naj se ustavim na Vrhniki in pridružim njemu (z USA prijateljem Milanom); vsi ostali pridejo v Cerknico.

Kljub 1/2 h predčasnemu odhodu iz LJU pridem na Vrhniko z 2 min. zamudo, saj so med Kozarjami in Vrhniko standardni zastoji danes še bolj “zastojni”. K njima v avto in v Cerknico na Petrol, kjer že čakajo Mega, Milan in Dušan. Sam z robo k njim v Megov avto, Berto z USA Milanom pa k Tomu in Urši, ko prideta.

Na startu piha idealno gor in takoj začnemo postavljati. Veter seveda začne takoj nagajati. Najprej občasno poneha, potem pihne tudi dol po startu in že smo v čakalnem mode-u.

Tom uspe startati in takoj navije v višave. Sam poskušam izkoristiti šibko spremembo po griču gor, pa padala še nad sebe ne morem dvigniti (danes mi asistirata Urša in Berto = ponovno postavita sesuto padalo – hvala obema, saj bi brez njiju v peklenski vročini izdihnil že po prvem neuspelem dvigu).

Potem uspe odleteti Megu (in seveda hitro navije v višave). Kmalu je že napolnjena ura čakanja na prav smer vetra, ki pa ga je vedno manj, vedno več pa sunkov z V, SV ali S. Potem uspe odleteti Milanu in malo za njim še Dušanu, medtem ko meni prestavi Berto tretjič sesuto padalo niže na polico proti Z.

Urša naenkrat zavpije, in ob pogledu pred start vidimo jadrajoča Milana in Dušana, pri čemer Dušan pada skoraj v prostem padu z zaklofanim padalom in ga premetava naprej in nazaj (padalo pa v obratni smeri). Zaklofana stran se mu odpre, pa zapre druga in še enkrat tako, preden se vse skupaj stabilizira in spet zajadra…

Trenutek za tem po startu završi veter od SV po pobočju dol, da se Berto vrže na moje padalo, da ga ne zarola in dvigne s tal (če je bil to dust devil, je bil ogromen…). Vsaj minuto traja, da se veter umiri. Na start sta prišla tudi Mlakarjev Miha in Lapajnetov Borut, ki opazujeta situacijo. Piš se končno umiri in zapiha šibek Z. Po vsem videnem se Urša odloči, da bo pospravila, jaz pa takrat hrbtno potegnem, lepo dvignem padalo in po obratu odetim.

Najprej iščem ob pobočju, pa pod kočo, pa samo tonem. Ko se mi že zdi, da bom scuril se usmerim bolj ven v smeri Petrola in dobim neko razbito šibko dviganje, začnem nabirati m po m in višje kot gre, močnejše postaja dviganje. Včasih me kar na mestu dvigne po liftu gor (piska mi tudi 6+) in že sem čez 2000. Ker me zauga pod temno bazo, zapeljem na stran ven proti Blokam, pa še vedno piska. Želim si sicer proti Borovnici (in na Vrhniko), vendar v tisto smer s te višine vidim samo vse zabasano in temne baze , kot je ta nad mano. Zato naprej proti Blokam, da je dviganja pri 2342 končno konec, ko pridem na plavo (in nisem štrafnjen 🙂 ).

Sedaj pa gre samo še počasi dol. Usmerim se bolj proti SV, v upanju, da bom na gričih v smeri Rašice kaj pobral. Nad Sv.Primožem imam samo še 1300 in razen šibkih piskov ne najdem nič. Naslonim se še na Veliki Osolnik s 1000 in drgnem in iščem in vztrajam še 15min, ko se dokončno predam in scurim v Dolščakih.

Stane Bajt : Dobro da te ni zaugnlo na 3000.  [25.7.2022 16:43] Zoran Gaborovič : Saj sem stran bežal 😜 [25.7.2022 17:29] Rajko Sila : Je vedelo točno kdaj mora spustiti, da let ni rdeč.  [25.7.2022 21:22]

Dušan pove, da je pristal v Preserjih in da mu ni bilo luštno in da bi se najraje oglasil pri Pojetovem Jožetu, pa je ta žal na dopustu…

Komentar leta: Lepo je v zraku,a danes sem prav zavidal prizemljenim. Let je še najbolj spominjal na borbo v ringu s premočnim nasprotnikom. [25.7.2022 16:05] Samo Ferbec : Alora, je pa torej že bolje sedet pr peru in te gledat kako curiš dol na barje..😁🍻 [25.7.2022 16:13] Andrej Erznožnik : Nikoli in nikdar ni bolje bit na piru spod ko kdo leti. Izjema so tisti ki ne letijo in tisti ki so NEHALI letet! [25.7.2022 16:50] Samo Ferbec : ..Erzo, ne kvasi neumnosti,da te slučajno kdaj ne pozabim kje pobrat…😄🍻 [25.7.2022 18:54]

In da ima zase in za Milana že rešeno logistiko do Rakitne v podobi Marjana. Milan je potegnil do Bistre (in mu tudi ni bilo luštno…).

Komentar leta: Divje. [25.7.2022 16:24] Urban Jernejčič : Car! [25.7.2022 20:04] Roman Debevec : Bravo, divji mož! Z mojega zornega kota (moja njiva krompirja) je blo vidit, kod da bi šel na Zavrh pristajat… [25.7.2022 22:51]

Torej v redu, da nisem rinil v tisto smer, saj se meni zdi, da sem bil okoli Slivnice že v hujših razmerah, kot danes na svoji špuri.

Tom je odpeljal praktično do doma.

Mega pa dejansko.

Stane Bajt : Za moj okus je preveč dobrega. [25.7.2022 16:45] Andrej Erznožnik : Direkt na južno [25.7.2022 16:48] Aleš Pirš : Danes so se razbežal k tapravi partizani vsak na svojo stran  [25.7.2022 17:35] Urban Jernejčič : Bravo Stane! [25.7.2022 20:04]

Urša in Berto nista startala in sta šla z vrha v reševanje logistike – Urša proti domu, Berto (in USA Milan) pa po mene v Trubarjevo Rašico.

Ko pridemo nazaj v Cerknico, odpeljem(o) še avto Megu na Unec, potem me Berto spravi še enkrat nazaj v Cerknico, da odpeljem Milanu njegov avto na službeno mesto na Rakitno, kjer ravno zaključuje svojo 2/2 šihta. In me zapelje na Vrhniko, da končno sedem v LCja.

Še vizualizacija naših letov:

Ker ponoči plohe zmočijo deželo in je zjutraj po asfaltu še mokrota, grem od doma malo kasneje. Jutranja sondaža je do 1000 bolj vegasta in kljub napovedanemu pojačanemu JV, je v dolini še vse mirno. Je pa mokrota po tleh in tropska vlaga, ko hodim po desni na Novo lokacijo.

Čisto moker le malo postojim, saj ni nobene sapice, potem pa nadaljujem na Staro, kjer pa čutim dihanje gor (pa izmenično tudi dol). Postavim in se vpnem hrbtno.

Ko spet začutim hlad na tilniku, potegnem, po obratu moram pa kar potisniti naprej, da na prelomu speljem in se po maslu zapeljem do kolovoza in še malo čez.

Danes malo kasneje. Je močna inverzija do 900 in v dolinici še popoln mir kljub temu, da je sonce že obsijalo dolinico do podna. Ker imam s seboj sekundantko spet enkrat po desni na Novo lokacijo kjer rahlo diha gor.

Postavim in se hrbtno vpnem, malo počakam in potegnem. Preden se po obratu in z nekaj laufanja odlepim v drsni mode je potreben še en poskok. Potem pa mirno in nizko do kolovoza.

Ker vedno bolj cenim jutranji hlad, grem danes v Kižlovko še pred primarno terapijo (ki jo imam ob 9h), tako da sem še bolj zgoden, kot prejšnje dni. Sonce komaj obsije startni vrh griča, ko pricapljam gor na Staro lokacijo (z lepo rosno prepojenimi čevlji).

Niti diha (še) od nikoder. Kljub temu se pripravim, postavim hrbtno, malo počakam, nič, potegnem nad sebe in po obratu lepo speljem na prelomu in se po (hladnem) putru zapeljem do kolovoza.

Za zaresno letenje se začnem pogovarjati po 11h in nekako je v igri Slivnica (ali Zavrh) – ne bi pa se šel spet žarit na Slivnico za tako situacijo, kot je bila včeraj. Zato sva si z Jeanom enotna, da gremo na popoldanca – če bo.

Za vmes ze zapeljem na Rakitno (v službo k Milanu) in se uspem ohladiti v jezeru…

Potem pa dogovarjanje kam, pa kdaj, pa Jean pospeši zadevo (ker se delajo že bazice…), meni se pa še ne zdi, pa se Jean uskladi s Sašom in Emilom da gredo pogledati (mogoče pa na Čelo…) in v dvomih odidejo gor na Slivnico (v bistvu postaja že javlja JZ, ampak včeraj je javljala ves dopoldan idealno situacijo, gori pa je bilo, kot je bilo že povedano…) od koder bodo javili, kako je…

Medtem je Štusej z motorinčkom odpeljal od naju z Milanom na Prižnico in tam raztegnjen čaka, saj so termični sunki že premočni za startat… Trojica s Slivnice javi, da je kar ok (Jean: bolje kot včeraj) in da gredo v luft…

Dušan še kar čaka in ko ga s plaže (v resnici iz Milanove gajbice) pokličem za premik na Slivnico, se strinja, saj da že namerava pospraviti. Hitro se pripravim iz kopalk v padalca in v LCja, ko se Dušan ponovno oglasi in javi, da se je na Prižnici veter umiril in da gre v luft.

Sam še malo delam družbo Milanu in družno opazujeva situacijo na LiveTracku in v naravi, saj v višavah (cca 3000) čez naju zapelje Emil, malo kasneje pa se pojavi še Dušan (tudi v že v višavah).

Še z Manco (ki s preostalo družino pride na plažo) malo poklepetamo, potem pa dol v dolino, domu naproti… in ugotavljanju, kakšne napačne odločitve sem vse danes naredil, saj so oni trije (štirje) odleteli lete za obliznit…

Zjutraj je dejansko sveže in mirno in znosno (sploh, če je po sodnaži inverzija do 800 nad tlemi, kar pa ob tako zgodnji aktivnosti še ni znano…). Rosa, ki premoči čevlje na poti gor na Staro lokacijo je zanemarljiva (in v teh vročinskih časih prav paše).

Postavim nad zgornjim prelomčkom tik pod obnovljenim travnikom. Hrbtno preverim hlad v tilnik in potegnem in po obratu lepo speljem. In po putru v senco do kolovoza.

Naberem rosno omočeno padalo in v LCja tule zraven na kolovozu.

Za zaresno letenje se potem dogovorimo za Slivnico ob 13.30 na Pumpi v Cerknici. Poleg Jeana (ki je dal že zgodaj pobudo za tole Slivnico) in Mega se prijavi še Bolha Andrej (ostalih ne zanima iz službenih, zobozdravstvenih ali dopustniških razlogov, ali pa so že od 7h na poti na Sorico…).

V Andrejev kombi in gor. In na start, kjer kljub zagotavljanju postaje, da že ves dopoldan piha idealen JZ, J, piha od SV dol. Niti odpirati ne začnemo, ampak opazujemo dogajanje, popravljamo palice s trakci (ki vztrajno kažejo napačno smer), gremo celo do krav na V robu (kjer tudi piha od SV pravokotno na pobočje, pa še polno tečnih rož je že zraslo, da o dejstvu, da so krave vse posrale, sploh ne govorim) in seveda modrujemo (vročina nam sproti kuri možgane).

Le za kakšen trenutek občasno butne po griču gor, kar na koncu sprovocira Mega, da začne postavljati. Jean medtem popravlja svoj zic. Mega nekajkrat poskusi, ko se pojavijo ti čudežni trenutki, na koncu skoraj spelje pa mu veter sesuje padalo v desno, ko je že skoraj v luftu… in se odloči, da ima zadosti in začne pospravljati.

Jean je medtem tudi že pripravljen in po enem neuspelem hrbtnem dvigu v drugo zalaufa in v precej divjem galopu atraktivno spelje…

Najprej gre kot kanta dol, potem pa zunaj dobi raketo, ki ga odnese v višave skoraj stoječega na mestu. Tako kot mene, je tudi Andreja že zdavnaj minilo sploh začeti postavljati (sam sem se že javil za šoferja). Jean nabira v višave, mi pa gor v kombi, dol na Pumpo na zaključno pijačo (in modrovanje) in razlaz.

Medtem pa Jean jadra v višavah od 2000 do preko 3400 do prvih večernih poročil in čez (kjer je bilo pa baje uživaško mirno ob opazovanju oblakov dima, ki ga je iznad Krasa nosil JZ in ustavljala burja /glej posnetke/ – torej povsem drugače, kot začetno razmetavanje do 2000, ki smo ga opazovali s starta…) …