Padalska jata

Ponoči je deževalo in čeprav malo počakam, da sem kasnejši, je tudi nebo delno pokrito, tako da sonce ne uspe kaj dosti posušiti namočene trave. Še asfaltne ceste so rahlo mokre, v dolini pa vse mokro, da so čevlji premočeni po nekaj korakih. Grem po desni varianti in previdno postavim v mokroto na novi lokaciji.

Generalno je V z odlično jutranjo sondažo (dimi so bili kar malo odklonjeni od V), ampak po dolinici pa še mir in celo dahne občasno gor od JZ.

Vpnem se hrbtno in ob naslednjem dihu potegnem. Lepo ga dvignem, se obrnem in že speljem, vendar sem na prelomu za kakšen cm prenizek, da podrajsam po travi in me rit po travi zabremza in padalo pade pred mene po bregu dol v zalito travo, jaz pa premočen do gat. Ko padalo naberem v pahljačo, je že dobro namočeno.

Ko ga ponovno postavljam, se mestoma že vidi skozi od mokrote. Sedaj potegnem naprej, pa noče več zlesti nad mene in omahne.

Še enkrat postavljam (sedaj je že čisto cotasto). Čakam na kaj več sape, pa je ni. Zato zalaufam na vso moč, spravim padalo nad sebe, sem v zraku in še dvakrat stopim na tla, da na prelomu speljem in ostro desno proti kolovozu.

Popoldne po primarni terapiji pa bi že res rad šel na zaresno letenje. Erzo skliče zbor za Zavrh ob 13h na Šodru, ko sam šele končujem terapijo.

Ko se pripeljem v Borovnico, so že vsi na štartu. Mi pa Milan potrdi, da je na startu OK, zato kar podaljšam gor. Sem dokaj nervozen, da ne rečem, da me je kar strah, če bom ostal sam na startu…

Ko se na pohodnih palicah okoli 14.30 končno privlečem na start s težko robo, sta v pripravi samo še Gracarjev Jože in Turčin, ostali že v luftu (no, nekateri celo že na tleh).

Veter je v sunkih: občasno pihne močno po startu gor, potem pa praktično nič. Med pripravo pomagam pri štartu najprej Jožetu ob zataknjenem štrikcu, potem pa še pri nameščanju po neuspelih dvigih. Ko odleti, ima podobne težave tudi Turčin. Končno lahko malo vrnem, kar so leto in pol drugi delali zame.

In potem po skoraj 2 letih ostanem sam s težko opremo (na ne ravno prijaznem zaresnem startu). Dokler se pripravljam, sem še kar nervozen, potem si dopovem, da bom v primeru težav pač pospravil in bo LC še hitreje rešen 🙂 . Ko vključim in preverim postajo, se tudi Dušan javi, da je scuril.

Dušan Štusej : Prvi let z novim Ion 6 [20.4.2022 18:25]Jože Gracar : Naj jih bo cim vec, cim daljsih, cim visjih in z varnimi pristanki🙂 [20.4.2022 19:09]Roman Debevec : Super, naj te uspešno (serijsko) popeljeva v modrino višav ptic in oblakov, ter varno dostavja nazaj na zeleno travco, prjatu moj… !!!! 😀👍😉 [20.4.2022 19:18]Roman Debevec : popeljava.., dostavlja… 😊 [20.4.2022 19:46]

Postavim bolj proti robu in se po hrbtnem vpetju pomaknem kar malo nazaj dol v strmino. Poskušam padalo malo namestiti v zidek. Ob ugodni sapi potegnem nad sebe, pa mi ga premočan sunek odloži na stran. Kar vpet ga malo razgrnem (mi je kar naporno…) in ob naslednjem sunku spet postavim v zidek. Še en rahel poskus in nameščanje, potem pa uspešen dvig s stabilizacijo in po obratu stopim v zrak, kjer me kar drži in rahlo dviguje.

Vesel kot radio sploh ne čutim razburkanosti ozračja, kot mi ga kasneje opisuje Erzo, ki me je opazoval s tal.

Komentar leta: Skor do baze, pa curirtis, ko Mega do sosednje baze in na Kras [20.4.2022 16:35]Andrej Primc : Bravo za jetija (no, pa zate tud)! [20.4.2022 16:26]Aleš Pirš : Na Smuku bi vsaj letel  [20.4.2022 17:32]

Levo za Trebelnik z lepo višino; tu začnem nabirati. Najprej nikjer nikogar ne vidim (sem mislil, da so že vsi odleteli na Primorsko), potem zagledam nekaj padal spodaj.

Po nabiranju na Velikem Lipovcu potegnem do Javorča v curjenju, da se nazaj grede komaj spet poberem v istem dviganju.

Nad grebenom do starta, kjer ob curjenju obrnem in še enkrat z vmesnimi pobiranji proti Javorču. Vidim Turčina nizko nad pristankom.

Do Javorča ne pridem več, saj sem že prenizek, zato obrnem pri Malem Lipovcu nazaj. Spet uspem pobrati nekje pred Velikim Lipovcem, da se še drugič zapeljem do starta, kjer vidim, da dva postavljata. Obrnem in se v curjenju zapeljem proti pristanku, nad katerim pa še kar malo drži.

Milan pove, da gresta z Gracarjevim Jožetom še enkrat gor ob šoferski podpori Turčina, Erzo vabi v Škorpijona na pir, sam pa začnem v miru pospravljati, saj je moj LC že dostavljen na pristanek 🙂 . Nekaj za mano pristaneta Kurnikova Ana in Jurij, ki sem ju prej videl na startu.

Ko pospravim, robo v LCja in Erzu v družbo. Mega je v daljavah mimo Nanosa. Ko se zabije v JZ, obrne nazaj in ko pristane blizu Hruševja, ga greva z Erzom iskati.

Urban Jernejčič : Bravo car! Tu je pa krasnu! [20.4.2022 17:01]Jurij Kurnik : Bravo! 🥳💪 [20.4.2022 17:04]Boštjan Zagorc : Vauu👏 [20.4.2022 17:05]Rajko Sila : Za zračni prostor Krasa pa nisi imel dovoljenja? . Zahodnik? [20.4.2022 17:36]Primoz Susa : vrhunsko [20.4.2022 17:53]Primoz Susa : vrhunsko [20.4.2022 17:53]Ana Senegačnik Kurnik : Sta [20.4.2022 18:29]Ana Senegačnik Kurnik : Stane, pa ti si pravi frčoflan 👏💪 [20.4.2022 18:29]Tom Slejko : Hudo! [20.4.2022 18:35]Pavel Kante : Lepooooo!🤗 [20.4.2022 18:51]Roman Debevec : Bravo!! Tebe bi moral nalimat na obcestne plakate, ne pa kr ene troleke,hehe..! [20.4.2022 19:30]

Medtem pristaneta Milan in Jože v drugo.

Mega naju dostavi nazaj na Vrhniko, kjer zaključimo zelo uspešen dan – (vsaj) jaz sem po dolgem času spet vesel kot radio 🙂 ).

Napovedano poslabšanje čez dan, zato čimprej v KIžlovko. Gradient je super, je pa nebo že 100% pokrito, tako da sem dokaj miren. Sploh, ker so vevški dimi strmo pokonci.

V dolini bonaca. Ustavim na koncu polja in po desni mimo lovske gor na novo lokacijo. Komaj zaznavno diha po griču gor, ko postavljam.

Vpnem se hrbtno, malo počakam na hlad na vratu in potegnem. Počasi gre gor, ampak vseeno ga spravim nad sebe in po obratu po nekaj korakih speljem. Čeprav nizek, vseeno pridem do kolovoza.

Ker moja teorija o termiki, ki jo bo naredil sonček, da bo malo ublažil vpliv močnega SV, včeraj ni bila potrjena, grem danes raje kar (bolj) zgodaj od doma. Ker je spodaj na tleh na jutranji sondaži še majhna inverzija, so temu ustrezno vevški dimi pokonci.

V dolinici zatišje. Na poti gor (leva varianta mimo stare lokacije) pa že malo dahne po griču gor, kljub zgodnji uri.

Trava pod gozdom na novi lokaciji že posušena. Vpnem se hrbtno in ob šibki sapci v vrat potegnem. Padalo gre lepo gor in po obratu sem po treh korakih v luftu.

Idealno !!!

Me Erzo heca, da je treba zabeležiti tudi neuspele poskuse, saj se tudi iz njih lahko kaj naučimo…

Po jutranji Kižlovki si danes (sploh, ker je slučajno ravno moj rojstni dan) želim še zaresnega letenja. Čeprav je SV vetra manj kot včeraj, ga je še vseeno veliko. Erzo si zapiči v glavo Lijak in skliče zbor nekaj čez 12h, saj bo baje po 15h obrnilo na JZ. Zaradi termičnega dneva in dobrega gradienta si obeta(jo), da bo start možen že prej.

Mene tja dol ne mika in lobiram za kakšno drugo varianto. Zavrh se mi zdi premočan (in da bo tak tudi ostal), čeprav Milan navija za to varianto. Potem celo skliče zbor (na Telegramu ni nič videti) za ob 15.30 in to potrdi tudi Pojetov Jože preko Telegrama. Sam pa vidim kot edino (bližnjo) možnost Grmado nad Planino. Mega je za. Počakava še, da Slivnica malo upadeva in se nekaj po 13h odpravim proti Uncu. Med potjo potrdi udeležbo še Jean, ki ga z Megom počakava pri Balah.

Med čakanjem je spodaj občasno čutiti kar močne sunke. Opaziva gibanje na startu. Ko pride Jean, pove, da so Idrci že nekaj časa v čakajočem stanju na startu. Med potjo gor na start srečamo še Jeanovo Ano, ki z Misty hodi na start.

Na startu pa posedajo Idrci: Seljakova Vesna in Andrej, Mlakarjev Miha in Jerebov Boštjan. Že od 14h čakajo na startu ob občasnih divjih sunkih od spredaj in z leve (sever). Pridružimo se jim še mi trije, ko znosimo robo na travnik. Kmalu se pridruži še Ana.

In potem čakamo in čakamo in … čakamo in se prestavljamo za soncem po travniku. Občasno sicer sunki vetra upadejo in že razmišljamo o postavljanju, pa spet prbije naslednji sunek. Slivnica ves čas vztraja s sunki čez 10, Zavrh do 12, enkrat celo skoči na 20 m/s.

Potem pa so le mirna obdobja malo daljša in začnemo se pripravljati. Sam imam naštiman nov zic, ki ga vozim v LCju že en mesec, da bi ga (po letu in pol od nabave) končno preizkusil. Ampak nekajkrat pa butne SZ veter tudi od zadaj (in v tej smeri se v višavah tudi oblaki premikajo).

Prvi potegne Boštjan, pa mu po dvigu samo sfedla padalo. Še nekajkrat potegne ob asistenci ostalih, predno končno ne uspe in odleti. Takoj zunaj pa dobi klofer z leve (zapre mu vsaj 1/3 padala), stabilizira in se odpelje bolj ven, ves čas v močnem zanosu z leve in dviganju. Ko se postavi v veter, se komaj pomika naprej.

Vesna se odloči za pospravljanje. Tudi sam se strinjam, Mega pa je bil itak v dvomih, če ima sploh smisel, da pripravlja robo. Kot tudi Jean. Najdlje vztrajata Miha in Andrej, ki na koncu tudi odneseta robo nazaj proti avtu, kjer jo pospravita. Medtem se Boštjan bori z vetrom in na se na koncu le spravi na tla…

Stane Bajt : Si zaslužiš veliko všečkov. Smo izvedeli vse. 😉 [18.4.2022 18:42]Andrej Erznožnik : Edini ki si letu ali edini ki si objavu? [18.4.2022 20:46]Boštjan Jereb;o. : oboje [18.4.2022 21:12]

Mi štirje in Misty pa se stlačimo v LCja in dol. In potem jaz sam, v izogibanju zastoju na AC – po lokalnih cestah do Brezovice in domov…