Padalska jata

Pojetov Jože vidi danes Zavrh in tudi meni se zdi najbolj varna izbira (V, SV, možne nevihte tu in tam, veter zmeren (4-3), termika umirjena zaradi mrča oz. delne pokritosti).

Zbor ob 14h pri Škorpijonu, ki ga prestavimo na 14.30, da nas Gabor ulovi. Mojca & Dule, Gabor in jaz se naložimo k Jožetu, ravno ko na Zavrhu starta rdeč Maestro2 (?).

Ko pridemo na start je kar veliko vetra (4-6/6-10 SV), na pristanku pa ga je prej bilo še več, kot tu zgoraj. Počasi postavljamo, da se malo umiri (termika), medtem ko rdeč Maestro2 in ArtikR (ki ga vozi Potrebuješev Gašper) v višavah nad nami izvajata razne vragolije in se z višin z atraktivnimi wingoverji spuščata na nivo starta in potem spet pobirata….

Gašperjev let

Prvi se spravi v luft Jože in ga odlifta kar s starta. Medtem se veter le malo umiri (vsaj na momente) in naslednji je Gabor. Potem odletim jaz in kot zadnja moja sekundantka Mojca, Dule pa dobi zeleno luč, da odpelje Jožetov avto dol iz vasi.

Do vogala Trebelnika je v dviganju malo živahno, potem sem hitro nad robom in naprej ves čas praktično brez vrtenja (razen, ko hočem malo dodati višino) do Javorča in nazaj. Kot da bi leteli v mirnem zimskem dnevu na laminarnem SV – ne spomnim se, da bi kdaj poleti tukaj tako mirno jadral…

Mojca lepo vrti in nabira v višave s svojim novim padalom in se z veliko višino odpelje do Janezove vasi.

Mojčin let

Ostali trije zapeljemo bolj ali manj čez Javorč (kar stane več ali manj izgube višine). Nazaj do Trebelnika in čez start do Antene in v naslednjo rundo. Zdaj sem še višji in se samo peljem do Javorča in čez in nazaj.

Na Trebelniku še naberem nad greben in se čez start zapeljem ven nad dolino, da pristanem dokler bo šlo (predvidevam, da še čez Brezovico v dolino…). Pa sploh ne gre dol ampak samo dviguje. Najprej pomislim, da bi pobral in se zapeljal k Milančetu, ki gara na Rakitni, pa me temne baze v tisto smer odvrnejo od namena, da bi ga motil na delovnem mestu.

Zato raje obrnem in po sredi doline peljem proti pristanku. Pa tudi ne gre kaj dosti dol. In se nad pristankom (višina 700) odločim, da grem v 5-to stranico dokler gre. Naslonim se spet na pobočje , naberem nad greben, zapeljem nad Javorč in odpeljem čez naravnost čez AC do Mojčinega travnika v luknji za hišo.

Zoranov let

Breščak Dušan : Bravo, kr k Mojci na vrt 🤗 [17.7.2024 17:26] Zoran Gaborovič : Ja seveda, danes je bila tekma, kdo bliže Mojčini terasi pristane. Zoran zmagovalec večne lestvice. Erzo nima za burek…🤪 [17.7.2024 18:57]

Pospravim in že me čaka hladna cocta in Mojčin štrudel 🙂 .

Jože je pristal pri svojem avtu na uradnem.

Jožetov let

Gabor pa je tudi potegnil zadnjo stranico dokler je šlo…

Gaborov let

Andrej Erznožnik : Ohoho, pa saj to je dan, ko še Poje obnemore [17.7.2024 19:00]

Ker imam zjutraj primarno terapijo, mi Jata uide na Slivnico (zbor na Vrhniki ob 10.30 ??!). Napovedan idealen JZ z malo vetra in obilo termike ves dan…

Ko se uspem konsolidirati za letenje, že vsi pocurijo v (pre)močnem vetru, ki jih večino odpihne proti Grahovemu…

Mojčin let

Milanov let

Dušanov let

Erzov let

Emilov let

Sam navijam za kasneje, morda celo popoldne, pa sprva ne dobim nobenega sotrpina… Pokaže pa Erzo zanimanje za popravni let (pa tudi ostali bi mogoče proti večeru šli še enkrat…), ko se Jata združi in umika izpod Slivnice. Zmagovita kombinacija je, da gre Erzo z Milčetom in Dušanom na Rakitno, Mojca in Dule domov (za kasnejše letenje), jaz pa pridem gor (na kopanje) in ko bo situacija primerna, gremo na Slivnico (komur pač še bo… razen Erza seveda, ki je 100%).

Ko pridem na Milčetovo službeno mesto, pa panika: v zraku so bazice, veter je na Slivnici baje upadel (ko to gledamo ob mojem prihodu, je spet narasel na 9+) in Erzo bi šel takoj. Milančetu teža službenih obveznosti ne dovoli odhoda, jaz se spravim v vodo in odplavam eno rundo, Erzo cepeta na bregu…

Ko pridem ven, pa se zrihtam za letenje in Erzu se odvali kamen od srca, ko sede v LCja. Dol v Begunje in od zadaj gor na Slivnico. Veter striktno Z in sunki 8-10 (kakšna je že današnja napoved ?!). Postaviva spodaj na platojčku (danes je Erzo viteški in mi sekundira 🙂 ) in v tretjem dvigu uspešno odletim, Erzo pa kmalu za mano.

Najprej me odlifta nekaj nad start, čutiti je veliko vetra, vendar se mi zdi kar obvladljivo previdno drajsati sem in tja pred kočo. Ko se pomakneva bolj ven ali naprej po grebenu, zacuriva, Erzo se vrne nazaj in počasi nabira in ko pride do 2000 (kmalu ga ne vidim več, saj imam opravka sam s sabo, da kje ne zacurim preveč) se zapelje nazaj in ga splakne na Bloke.

Erzov let

Sam drajsam pred kočo, dokler ne napolnim uro in se na koncu počasi rinem naprej proti Z robu (tudi samo 9 naprej), da komaj pricurim na pristanem pri Pumpi.

Zoranov let

Še preden pospravim, je Mega že pri meni (Erzova logistika dela na polno) in me odpelje na vrh po LCja. On domov, jaz pa po Erza na Bloke in zaključno druženje ob sladoledu na Bloškem jezeru 🙂 .

Včeraj zvečer me kliče Erzo, kaj pravi moja “strokovna vremenska prognoza” za današnji Goljak ?… Resda so bili včeraj Idrci gor in odleteli fantastično (Mlakarjev Miha je odletel celo do Škofje Loke 🙂 ) in takšni leti spodbudijo Erza (navadno naslednji dan, ko pogoji običajno niso več taki…), da bi šel tudi on. Ampak za danes je prognoza res odlična (le okoli Ilirske je napovedan bolj stabilen šibek JZ in z višino J, veter 2-3, močna termika, vendar žal brez baz…), celo boljša kot za včeraj in takoj sem napaljen.

V bistvu Erza (pa tudi še koga drugega) jezi, ker se sami ne spomnimo vseh teh različnih možnosti, drugi pa tudi ne prispevajo idej v skupni lonec… in ker že celo večnost nismo bili na Goljaku, včasih pa smo šli kar večkrat v sezoni (ko zdajle to pišem, ugotavljam, da je bila Jata nazadnje na Goljaku točno pred 1 letom … 15. julija 2023 !!!!).

Tudi Mega je takoj za in še Pojetov Jože. Erzo takoj (še pozno zvečer=sredi noči 🙂 ) sheca Zdeneta, da gre za zemeljsko podporo.

Jutranja napoved je podobna, tako da ob 9.45 doma poberem v LCja Zdeneta in potem obtičiva v zastoju na J obvoznici in mimo Brezovice (ki ga ob mojem odhodu od doma še ni bilo…) za 1h. Tako se namesto ob zbornih 10.10 odpeljemo z Vrhnike na Unec ob 10.45. Tu presedemo v Megov avto in gasa dol: Knežak, mimo Ilirske in skozi Zabiče gor na start.

Malo pred 13h se že naštimavamo na startu, kjer piha večinoma bolj ali manj lepo gor (z občasnimi sunki).

Čakam (pod Megovim in Zdenetovim sekundiranjem), da odletita Erzo in Jože (da ne bom jaz ravno za sondo) in potem še jaz in Mega.

Najprej me butne gor, potem se v curaži pririnem do roba in nekaj časa motovilim na robu, da dobim močno dviganje. Erzo in Jože sta nizka, Mega dobi močno dviganje bolj zunaj in kmalu vrtiva skupaj nad platojem pred Malim Razborom. Mega hitro nabere in se odpelje naprej, jaz mečkam in se pridružim Erzu, ki se že reši iz nižav. In si rečem, da moram vztrajati, dokler bo šlo gor.

In se nenadoma zraven mene pojavi par beloglavcev, ki samo lebdita čisto blizu in se v ogromnih krogih dvigujeta v (mojem – ali jaz v njunem ?!) stebru, ne da bi trepnila s krili… božansko lepo ju je gledati čisto blizu (na dohvat ruke) in prvič v življenju res dobesedno doživim občutek, da letim kot ptica… In nabiram in nabiram (že za Šestanovim vrhom) do 2250, ko se odpeljem v rahlem dviganju proti Veliki Milanji.

Tu pa začne spuščati, da se že bojim, da še do Koritnic ne pridem, saj sem na grebenu Volovje rebri (975m) le še na 1300 proti vetru z največ 20 km/h naprej. Ves čas se že (vsi) vozim(o) v veter, saj piha večinoma Z, celo SZ…

Mega nabira zadaj na pobočjih za Jurščami, sam pa dobim raketo pred Koritnicami spet do 2100 (tu se od zadaj pojavita Erzo in Jože in hitro nas razmetava blizu skupaj, enkrat zgoraj eden, drugič drugi – skratka kar precej razgonjeno – plava termika – kot je v bistvu že ves čas). Naprej proti Pivki/Sv.Trojici v curaži kontra vetra, da potem le dobim neko bogo in razmetano dviganje, ko sem spet ves nizek in v bistvu že pristajam.

Erzo tu odstopi, saj ne verjame v rešitev. Je pa med svojim letom pridno fotkal:

Erzov let

Andrej Erznožnik : V začetku goni in veter v čelo, ravno ko je postalo lepo pa se nizek odpeljem stran, ko potem vunderle pobereta. Brez baz, neki so, ampak bolj zarad pejsaža poletnega dne. [15.7.2024 15:47]

Z Jožetom pa grizeva in grizeva in se rešiva nekje nad (suhim) Petelinskim jezerom in nad Sv.Trojico sem spet čez 2100. Zdaj že verjamem, da pridem čez Javornik, nad katerim že nabira Jože.

In zdaj drugo presenečenje današnjega dne: par štorkelj leti paralelno z meno v glajdu proti Javorniku (tudi na dohvat ruke). Pogled je popolnoma drugačen, kot prej na beloglavca, s katerima smo bili v istem stebu. Z iztegnjenima vratovoma drsita skozi zrak vštric z mano kar nekaj časa, občasno malo korigirata smer s široko raztegnjenimi krili, potem pa skladno odvijeta v levo, kot dva aviona na letalskem mitingu 🙂 .

Mega po postaji javi, da je nad Rakovim Škocjanom v smeri doma, kjer pristane.

Megov let

Komentar leta: Smo na štartu modrovali, da ponedeljek ni nedelja, pa se je lepo izšlo. Veliko rinjenja v veter in tam okrog Svete trojice zelo zoprna termika. Pristanek doma in takoj hladna pijača.  [15.7.2024 15:54] Pavel Kante : To je to !🤣👏👏 [15.7.2024 16:40] Urban Jernejčič : Bravo Stane! [15.7.2024 18:53]

V rahlem dviganju se iznad Sv.Trojice usmerim na Planinsko polje. Čez Javornik pa že kar močno dviguje do skoraj 2300. Čez AC sem še skoraj na 2000, potem začne močneje spuščati. Čeprav vidim Logatec “blizu” zaradi višine, se na sredi Planinskega polja obrnem in zapeljem na Unec, kjer pristanem ob parkingu zraven LCja !!

Sašo Razdrih : U bravo😄 [15.7.2024 15:49] Stane Bajt : Top. Vrhunsko. [15.7.2024 15:50] Andrej Erznožnik : Ga gledam, ko sva skup v stebru, pogled naprej in sprotno izračunavanje matematičnih odvodov kako je treba ostati v dviganju in je elipsa kar se da pravilna, ne pa kot jaz ko za vrtenje še na prste ne znam računat in me vsakič nabije, da ga zastonj iščem nekje pod sabo, ko je pa že višje in vstran! [15.7.2024 15:52] Zoran Gaborovič : @Erzo: 🤣 kaj čmo… malo matematik, malo zvezdogled 😜 [15.7.2024 15:55]

Zoranov let

Vesel kar za več radijev, saj je to moj najlepši/najdaljši let z Goljaka, ki pa mi tudi pod razno ni bil enostaven, saj sem (smo) se večino časa boril(i) proti vetru v zelo razgonjenem ozračju. Nekajkrat sem se rešil praktično iz pristajalne faze… (le kje je bil ta idealen J v višavah ?!).

Jože je poskušal še naprej in našel zadovoljivo jaso v gozdovih med Bezuljakom in Dobcem.

Jožetov let

Jože Poje : Od Goljaka do Knežaka – eno samo nabijanje in v veter. Potem se je malo sestavilo.
Tako dobro sem bil nastavljen za v Borovnico, pa se je nek sever pojavil… [15.7.2024 15:59]

Ko pospravim, pride Mega z malice po svoj avto, ki sta ravno pripeljala Erzo in Zdene. Zbašemo se v LCja in v gozdove še po Jožeta in naprej (skozi gozdove) do Vrhnike.

Pa še vizualizacija naših letov

TUKAJ (po startu nastavi, koga želiš gledati kot glavnega/star in poženi…)

Danes navijam za Slivnico (ali Strmco), kam dlje se mi zdi tvegano, čeprav je napovedana majhna možnost ploh ali neviht (kot je bilo tudi zadnje dni, ko je kljub temu ulivalo in tolklo križem kražem po SLO…). Tudi Erzo je za in razpiše zbor ob 11h na Vrhniki.

Pod Petrolom se naložim k Mojci in Duletu in na Pumpo v Cerknico, kjer se dokončno zberemo: Emil in Sašo, Lin, Dušan in Mega). Šest se nas naloži k Dušanu; Mojca in Dule počakata Erza z zemeljsko podporo (2 šoferja in 2 avta dol za spravit – rešeno 🙂 ).

Kmalu se začnemo cediti na startu, kjer je vročina, kot da nismo na 1000m n.v. Občasno že prbijejo sunki tudi 10 in takoj je treba postaviti. Prvi gre v luft Lin, za njim Emil, potem sem že jaz (po n poskusih v pomikanju dol – ob Megovi asistenci in vedno bolj Z vetru). Medtem pridejo še Suša s familijo in Erzov avto z Mojco in šoferjema.

Končno mi uspe odleteti in me takoj odlifta v višave. Tudi drugi sprva lepo nabirajo nad start. Kmalu smo vsi v luftu; nekateri zgubljamo in se že rešujemo proti Cerknici, drugi so v višavah nad startom, tretji zunaj… povsod je kdo…

Ko sem enkrat že pod grebenom, se z veliko muko le uspem rešiti in pripeljem nazaj na start, kjer po precej muke le dobim neka postopna dviganja nad vrh in končno vdenem en lep in miren steber. Tudi Mojca (ki je bila ves čas visoka) in Dušan (ki se je reševal podobno kot jaz), sta v njem že nekaj nad mano v zanosu nazaj, ko dviganje jenjuje. Ker sem tudi sam danes odločen, da grem proti Borovnici, se ne pustim zapeljati že kar lepi višini (1600) in se ne zapeljem kar za njima, ampak še iščem tu naokoli.

In najdem še malo bolj razrukano dviganje do skoraj 2000, ko se obrnem in zapeljem z vetrom nazaj. Visoko nad Dušanom, ki se neuspešno rešuje pri Stražišču, se zapeljem za Mojco, ki je tudi že dosti nižja ob Novaški gori (Prižnica).

Dušanov let

Nad Leskovice me še rahlo dviguje in poskušam zavrteti, pa me obrat v veter samo zagunca in se spet z vetrom odpeljem 55+ naprej ob Novaško goro, kjer mi pokaže celo 65+. Mojca se trudi nekaj nabrati nad Zabočevim in Planinci (po teoriji bi tu moralo dvigniti ?!), pa samo še zgubi in pristane na svojem priljubljenem pristanku 🙂 .

Mojčin let

Andrej Erznožnik : Odlično [14.7.2024 13:45] Zoran Gaborovič : Super 👍🥳 [14.7.2024 14:23] Stane Bajt : Res odlično. [14.7.2024 14:39] Zoran Gaborovič : Ooooo, to se pa redko zgodi, da Veliki vodja kaj pohvali, da o lajkičih sploh ne govorimo    [14.7.2024 17:47]

Mene pa nad Planinico še malo dvigne, da se s 1000+ odpeljem bolj zunaj v smeri Bistre. Od Planince naprej je vetra dosti manj in pred Javorčem dobim celo neko dviganje. Kaže mi SZ in naberem cca 100m, pa mislim, da se bom ob Javorču lahko še spajsal višje in naprej, pa samo žalostno zacurim…

Andrej Erznožnik : Odlično [14.7.2024 13:45] Jože Poje : Odličen polet. Saj bi tudi Erzotu čestital, če bi se tebe držal! [14.7.2024 15:29] Andrej Erznožnik : Smo zadnjič vzeli, da je 1440 premal za tja čez danes nadgradnja plus ugodne sape [14.7.2024 16:12] Zoran Gaborovič : Ooooo, to se pa redko zgodi, da Veliki vodja kaj pohvali, da o lajkičih sploh ne govorimo    [14.7.2024 17:47]

Zoranov let

Vesel kot radio v vročini kot v kotlu (prej med 1300 in 2000 pa je bilo čudovito sveže) pospravljam. Še predno končam, je Mojčina sestra že pobrala Mojco in sta že pri meni. Na Vrhniko, kjer se z Mojco posloviva od najine zemeljske podpore in z LCjem do nje, kjer ob hladni pijači in jedači analizirava dogajanje ostalih, dokler se nama ne prudruži še Dule.

Mega je potegnil na Unec.

Megov let

Cerkničana sta ostala v svoji občini.

Emilov let

Sašov let

Lin pa je skrbel, da ne bo predaleč od svojega avta na Pumpi in ga je tudi z 2200+ skrbno nadzoroval 🙂 .

Linov let

Andrej Erznožnik : Z 2200 m 11km? uf, glej da se ne boš Slivnici zameru, če se nisi ž [14.7.2024 15:20] Lin More : Ahahha to si sam fouš k nisi do baze prsu :p [14.7.2024 15:32]

Erzo pa se je že drugič zapored odpeljal v Cajnarje, kot da ima tam kakšne obveznosti…

Erzov let

Komentar leta: Take Slivnice pa še ne: vsenaokrog baze, tu pa suho in vrtimo na suho, slabo. Nazadnje se samo še vržem zadaj, da ja ne bi scuril spredaj. [14.7.2024 15:07] Jože Poje : A je treba spet po svoje! Zorana bi se držal 😊. [14.7.2024 15:31] Breščak Dušan : Ali pa Mojce 😆🤗 [14.7.2024 16:09]

Že zgodaj Pojetov Jože objavi poziv za Slivnico: 11.15 Vrhnika. Potrdim (bolje prezgodaj, kot prepozno, čeprav danes naj ne bi bilo popoldanskih ploh in neviht…).

Po primarni terapiji kar gasa na Vrhniko (v sprotnem lobiranju za morebitno postavitev droga po letenju – Mega…). Mojca & Dule, Erzo in Jože se zbašejo v LCja in na Slivnico. Emil pred našim prihodom pokliče za pomoč pri logistiki (na startu kosi še nekaj detajlov) in že jadra nad nami, ko pridemo na start.

Emilov let

Vročina, da komaj dihamo, sončno in nekaj ne prevelikih baz blizu okoli nas, dosti bolj nakuhano pa proti Blokam, Snežniku in Nanosu ter idrskem koncu. V razbeljenem (skoraj) brezveterju postavimo (poleg Mojce mi še Dule pomaga, ko se bašem v zic). Prvi izkoristi redko sapico Jože, za njim Erzo, jaz pa še malo čakam, da spet pihne. In Mojca še nekaj za mano.

Sprva se lovim sem in tja in najdem le majhne balone, ki butnejo gor (ali pa ne), medtem ko je Jože že nevarno nizek… Tudi Erzo se je pomaknil bolj ven in najde neko (sprva) skromno dviganje. Jaz najdem lepše dviganje bolj proti pobočju, ki se z višino občutno lepša v soliden steber. Žal pa se naokoli oblaki hitro množijo in rastejo. Dviganje je vedno bolj stabilno in hitejše (okoli +3) in kmalu sta Jože in Erzo, ki vrtita malo bolj zunaj, že pod mano 🙂 .

Ker se mo zdi, da grem gor proti temni bazi, se nekaj pod 1600 odpeljem nazaj v smeri Borovnice (to je kao danšnji cilj…). Najprej še malo dviguje, potem se mi vdre tudi z -3. Medtem je prišel na start in v zrak tudi Sušev Primož (videl Erzo), Mojca pa je slišala grmenje in se odpeljala proti Pumpi na pristanek, pa tik nad njim dobila zanešeno dviganje za +400m in se odpeljala daleč čez polje v Goričice.

Mojčin let

Zoran Gaborovič : Bravo, zmagovalka Slivnice 😊 [12.7.2024 13:27] Breščak Dušan : Dokler ni objavil Erzo 😂 [12.7.2024 15:32]

Tudi Jože je s 1600 potegnil za mano, medtem, ko je Erzo vrtel še do 1900…

Sam sem upal, da se bom curaže rešil na Špički, pa pridem že tako nizek, da se samo še drajsam ob pobočju na Z z malo popiskavanja in dokončno scurim pri Bezuljaku.

Zoranov let

Jožeta doleti podobna usoda, le da gre pristati nazaj v Begunje.

Jožetov let

Jože Poje : Slaba termika in grmenje – slaba kombinacija! [12.7.2024 13:12]

Erzu pa tudi 300m več višine ne pomaga in pristane pri Cajnarjih (je že videl temino in dež pred seboj…).

Erzov let

Andrej Erznožnik : Najprej ne vem katero padalo bi vzel iz avta… vsenaokoli turni oblakov… piha nič dost, baz nad hribom ni, še zacurimo… ko v drugo bolj zares poberem, da je 1400 premalo za proti Borovnici, že vem – do baze, letim, ko vidim da je v Borovnici popolnoma temno, zgoraj pa Cucong. Pogledam radar padavin na telefonu in nič ne pokaže ali pa samo signal ni dovolj dober, da bi pokazalo dež. Letim naprej in vidim še bolje; prepričan sem, da vidim dež in odvijem, da mi potem že grmi za ritjo.

Med pospravljanjem se temina in treskanje pomika Z od mene proti Rakitni in hvalabogu, da sem scuril…

Dule z LCjem pobere najprej Mojco, potem prideta pome, medtem, ko Jože kupuje hladne radlerje v Mercatorju. Naložimo še njega in potem Erza malo kasneje pri odcepu za Topol. Suša je baje pristal nekaj naprej proti Rakitni (kje točno ne bomo nikoli vedeli 😉 ) in predlagam, da gremo čez Rakitno tudi mi obiskati Milančeta, ki se ni mogel udeležiti letalne akcije, ker trpi na delovnem mestu.

Še Primož pokliče, kje da smo, da je familija že pri Milčetu in naj pridemo čim prej (dokler je še sonce 🙂 ). Erzo pa hkrati sprašuje, kje da je Milče (kot da je mogoče kakšna predčasna strela udarila v njega, ali pa je kam butnil… 🙂 🙂 ).

Ob bajerčku nas sprejme širokosrčni Milče, ki dovoli, da posedemo v bližini njegove pisarne, še vedno v obupni vročini, pod žgočim soncem (črna tema je malo bolj proti Z in ga še sploh ne zakriva). Erzo se gre hladiti v mlako, mi pa še malo modrujemo z družinico Suša/Bizjak.

Ker se Jožetu mudi na zemeljsko-nezemeljska službena opravila, se kmalu poslovimo in zapeljemo mimo Zabočeva še na ogled tolmuna/plaže na Borovniščici, ki mi ga je včeraj opisala Mojčina sestra Meta.

V LJU pa me sprejme dežni urnebes (ki ga je deležen tudi Milanče na delovnem mestu…), ki je zajel S del SLO z dežjem, točo in orkanskim vetrom…