Padalska jata

Za zaresno letenje je prva ekipa za Kovk skoordinirana že ob 10h na Vrhniki, kar je seveda zame prezgodaj… Sam imam danes sicer terapijo sredi dneva, vendar me z vsako minuto bolj draži prekrasen sončni dan (z sicer ne tako prekrasnimi pogoji, ampak…). In tako se na koncu odločim in odpovem terapijo (nezaslišano) in hitro iščem kombinacijo za resno letenje. Dule je za, počakati je treba še Mojco, Mega lahko šele kasneje.

In tako na Vrhniki pred 12h nekaj časa počakam, da se vkrcata Mojca in Dule, na Kalcah pa še Mega in od zadaj na Kovk. Cesta je prevozna prav do starta (:-) ) in razen Čretnikove Mojce in Damjana (ki pa je varuh naraščaja) ni nikogar. Veter buta v sunkih, občasno zelo od Z, ko postavljamo. Niti (Čretnikovi) Mojci, niti Megu ne uspe od prve, meni pa po njunem odletu itak asistirata Dule in naša Mojca, ko nekajkrat neuspešno dvignem padalo.

Končno mi uspe odleteti. V zraku mi ni preveč prijetno. Močna rukanja, precej mrčasto in delna visoka koprena (kaže, da tudi S in SZ više in tisti slab gradient niže), naredijo vso to mineštro. Sem pa hitro visok in se odguncam do Hublja in še neprej okoli vogala (cca do Otliškega), ko pa mi pokaže 45 notri proti kotu, raje obrnem, kot da bi se v kontra vetru guncal ven (in mogoče še scuril, kot zadnjič…).

Do starta na Kovku kar visok. Mojca in Dule še vedno čakata / neuspešno poskušata, saj veter postopno narašča. Sam pa še enkrat do Hublja in nekaj naprej, preden obrnem, ko prihaja čez dolino tudi Mega, ki se vrača iz smeri Lijaka. Na Podrti še naberem do 1100 in čez. Dule po postaji sporoča, da je preveč vetra in da bosta z Mojco pospravila in odpeljala LCja v dolino.

Danes se držim bolj levo in pridem nad Plazom do pobočja za njim. Ker Megu ni treba reševati LCja, potegne za mano. Čeprav sem nad Plazom, pa ne morem pobrati nad greben, saj me močan Z (SZ) že kar malo odplakuje od hriba. Zato grem naprej okoli roba (Mega bi šel kar dol k Fami, pa ga pregovorim), dokler bo šlo. Pa že ves nizek (na 500) pod Tablo le dobim neka butanja, ki me potem kmalu spravijo nad greben do Megovih višav (1200).

Mega bi šel nazaj k Anji, sam pa predlagam naprej mimo Nanosa (dokler gre). In z nekaj popravki višine s 50+ mimo Nanosa skoraj do Hruševja.

Mega pristane malo naprej.

Ko pospravim in zakoračim proti robu travnika, pa se že pripeljeta Mojca in Dule z LCjem. Mega nas s pico počaka v gostilni Hruševje (bivša Danica). Ko se malo okrepčamo pa naprej proti domu.

Še vizualizacija najinih letov

Čeprav je tudi še danes nekaj SV, je v bistvu spet normalen dan…

Sonček že malo pogreje pobočja, ko hodim gor. Rahel vetrič obrača sem in tja. Postavim in se vpnem hrbtno in počakam, da spet pride cikel na gor.

Potegnem v šibkem, ga lepo spravim gor in pred prelomom speljem. Ne drži kaj dobro, dokler me tik nad tlemi ne dobi rahel hrbtni veter, ki mi pomaga še čez kolovoz.

Danes zjutraj zaključim osvežitveno terapijo v Soči in potem takoj v Kižlovko. Napovedanega SV je tudi danes veliko (seveda pa tudi približno ne toliko, kot včeraj), je pa spodaj tik nad tlemi inverzija, ki me pomirja.

Pa vendar je v dolinici živahno, ko stopim iz LCja. Manjši sunki vetra po dolini gor, malo kasneje pa po dolini dol. In tako je tudi na startu. Ko razgrnem in se hrbtno vpnem, prav zaviha padalo gor, malo kasneje pa skoraj posvaljka dol (seveda pa tudi približno ni tako, kot je bilo včeraj, ko je asistenca opravila večino dela).

Vendar mi prvi dvig odnese padalo v stran in po pobočju dol (danes sicer ravno v kontra smeri). Ko spet pihne gor, ga dvignem kar iz kepe in stabiliziram in speljem. Pa me zelo spusti do konca polja, kjer me skoraj s tal butne gor in odpelje proti LCju s hrbtnim vetrom.

Danes pa po dolgem času vetra za izvoz – tudi v Kižlovki. SV je generalnio še močnejši kot včeraj (viadukt Črni kal je zaprt zaradi premočne burje, mi pravi radio med vožnjo sem), gradient LJU sondaže pa fantastičen.

In sem dokaj nervozen, ko se bašem iz LCja. Gole veje se krivijo, gozdovi naokoli šumijo in po dolini dol potegne občasno pravi piš. Ravno, ko zagrabim robo, pokliče še Mega in me dobrohotno opozarja…”po pameti…”.

Po dolgem času imam danes spet sekundanta s sabo, vendar je vso pot gor tišina (no kar se govorjenja tiče, sicer pač zavija veter naokoli…).

Ko se bašem v tangice, je Rook2 že raztegnjen (po klasično), še predno raztegnem štrikce, pa že posvaljkan navzdol. Današnja pomoč je neprecenljiva, saj ostanem kar rikverc vpet, ko je padalo takoj spet postavljeno. Pa butne po hribu gor, da je v momentu zidek še preveč zategnjen. Pa spet od zadaj svalkanje…

Ker večinoma piha z leve in mi padalo odnaša po pobočju dol, se postavim kar pravokotno na pobočje in ga ob naslednji “umiritvi” dvignem hrbtno, ustavim nad sabo in po obratu potisnem levo po pobočju dol (v smeri lovske opazovalnice in zgornjega dela doline), kamor sem nazadnje odletel že skoraj leto nazaj. Veter me gunca in ustavlja na mestu in na koncu le spusti čez kolovoz in potoček spodaj.

Še do LCja moram odnesti robo vsaj tako daleč, kot prej gor na start, potem pa skozi gozd pohodniško še na bližnje Razore…

The Day After… pa je spet povsem navaden dan. No, mogoče ne povsem: je veliko SV (in orkanska burja tam spodaj po J SLO), z jutranjo meglo na V LJU. Ko sonce začne prosevati in topiti to meglo, pa hitro v Kižlovko… za kaj že? Za dobro mero: kot če bi bilo npr.prestopno leto. Ali ker po drugi strani še vedno delam serijo (danes bo pa težka kjerkoli drugje…)? Ali pa preprosto moč navade (redna terapija mora biti)…

In že sonce sije, ko ustavim LCja v KIžlovki, kjer pa je danes res živahno: sredi “mojega” pobočja stoji terenec, levo v gozdu brenčijo motorke, zgoraj ropota traktor. Dolina vetrovno presenetljivo mirna tudi ves čas ko hodim gor (in pozdravljam fante, ki podirajo drevesa.

Ko raztegnem, se vpnem hrbtno, saj mi lepo pihne po hribu gor. Ko hočem potegniti pa mi od zgoraj posvaljka padalo. Se moram odpeti in ponovno vpeti za naprej, saj izmenično butne enkrat z ene, drugič z druge strani. Od strani spodaj pa še dve domačinki z vsaj tremi pasjimi poskočneži, ki skakljajo naokoli.

Ko spet pihne gor, potegnem, pa mi zaklofa desno stran padala, ampak na prelomu vseeno speljem. Močno dol, pa močan dvig spet gor in še malo jojo, da z vetrom v hrbet pristanem pri LCju.