Padalska jata

Tudi danes napoveduje PP čudne spremembe tekom dneva (od JZ do močnega V še pred poldnevom, možnost popoldanskih neviht (predvsem v V SLO) in popolno “brezveterje” pa Aladin…

Zato še pred 8h zdražim Erza za Strmco in je seveda za in se že peljem … v zastoj pri Kozarjih (zato obvoz čez Dolgi most do Brezovice). Erzo je razpisal Bale cca 8.30 in Elmir me že čaka, da ga naložim v LCja. Na pristanek, kjer naložimo še Erza.

Jutranji zgleden JZ (4/6) je medtem precej upadel (na 1,5/3) in ko pridemo na start se nadaljuje spodaj načeta dilema: ali čakati na veter ali pa iti na še kak neodleten start (ideja je Špilnik). Ker se veter ponovno zbuja, nisem za eksperimentiranje. Elmir se odloči za svoj nov start – Špilnik, Erzo pa ostane z mano.

Na startu se res počasi pripravljava, medtem ko veter tudi počasi narašča (ampak zaenkrat le redki sunki). Vseeno se pripravim do konca in ko se mi zdi, da je generalno že več vetra (3/5) dvignem Maestra2 in po obratu zajadram. Na levo proti Petriču me rahlo dviguje in malo celo pridobim, naredim nekaj zavojev, potem pa dviganje izgubim in po nekaj borbe scurim na uradnega.

Zoranov let

Samo naberem in že mi Erzo (ki takoj pride dol z LCjem) stlači robo v LCja in nazaj gor. Na štartu že močneje piha (4/6-7) v naraščanju. Elmir je že priletell s Špilnika in lepo jadra nad nama, zato se Erzo hitro spravi v zrak.

Tudi sam se hitro ponovno pripravljen, pa mi uspe odleteti šele po 4 neuspelih dvigih (vedno mi potegne in sesuje padalo na stran, kot da bi bil Z s strani, klobasa pa kaže idealno po pobočju gor…).

Končno zajadram in me v močnem vetru lepo dviguje nad start. Lepo drži praktično povsod in niti ni preveč razrukano in tudi ko vozim ob koncu Špilnika, ne zgubim kaj dosti. Nazaj ekspresno na Petriča in še ena runda. Erzo je ves čas nad nama z Elmirom. Potem še drajsamo po Petriču nad start in zgubim Erza iz vidnega polja. Mislim, da je že odpeljal na Planinsko (pozabim, da je bilo v planu najprej 1 polna ura jadranja na Strmci…) in tudi sam naberem do 1100 ter se zapeljem okoli vogala, kjer je tudi Elmir. On sicer rine nazaj v veter proti robu Petriča, ampak ko vidi, da ekspresno zapeljem mimo njega, tudi on obrne za mano proti Planinskemu polju.

V lepem glajdu (pokaže mi tudi 60) se zapeljem nad Grmado in čez vso Planinsko polje do Laz. Nad njimi obrnem in v močnem kontra vetru pristanem nekaj nazaj v smeri Planine.

Zoranov popravc

Elmir pristane blizu mene.

Elmirov let

Kmalu pripešači mimo po cesti v smeri Bal po svoj avto in me pobere, ko sem že pospravljen v senčki.

Erzo pa ni šel na Planinsko (Live očitno nima vključen in tako ne veva kje je…), ampak se javi šele čez nekaj časa, ko sva z Elmirom že rešila LCja in se že peljem proti LJU.

Erzov let

Ker je v moji smeri samo zgoščen promet (nasprotna smer pa stoji od LJU do Logatca), sem kmalu na Brezovici. Zapeljem ven in ga naložim pri Dobrovi. Ampak na Vrhniko pa morava čez Horjul, saj so vse ostale smeri zabasane z zastoji…

Na Vrhniki se nama ob radlerju pridruži še Lučka, ki bo nadaljevala z logistiko, jaz pa še enkrat proti LJU.

Danes je cela SLO ena sama rdečkasta sivina (danes glavni napad s puščavskim pesom iz Afrike 🙂 ). Za zjutraj veter še kaže neke nežne JZ smeri, za popoldan pa so različne napovedi različno zmešane in kažejo neke kompleksne motnje.

Dopoldan še razmišljam, da bi šel čimprej na Strmco, pa ni nobenega vetra, kamere pa itak kažejo , kot da je na 3/4 megleno. In tako se že vdam v usodo neletenja, ko Mojca skliče zbor ob 16h za Zabočevo: delovna akcija čiščenja starta (z možnostjo piknika – in eventualno odleta). Debevčev Roman je namreč včeraj objavil, da je že delno opuščeno-zarasli start pokosil v nulo in požagal preveč zraslo šavje in manjša drevesa (mene je pa voznik, ki me je včeraj peljal do Škorpijona tudi spraševal, ali smo ta start opustili in zakaj…). Tako, da sem načelno sicer za, pa me zatohla vročina in neprijazno ozračje razumsko odvračata od akcije…

In če me ne bi tik pred zdajci Mojca osebno poklicala, naj pridem, bi ostal v LJU… tako pa gasa do prvih zastojev na J obvoznici in čez Črno vas do Borovnice.

Dule in Mojca se z vilami in grabljami (in piknik opremo 🙂 ) napolnjena odpeljeta gor, z Elmirom pa se naloživa v Elektrika k Deluxu in za njima gor.

Na cesti pod štartom Dule že sedi na piknik stolčku; drugi je baje zame, medtem ko bo mladina (to je Mojca, Elmir in Boris 😉 ) popucala start in ga pripravila za reinkarnacijo.

Pa si raje oprtam srednjo opremo (Rook2+ tangice s pripadajočo kramo) in se počasi odplazim gor po strmini. Mojca je to o mladini vzela čisto zares in telovadi na robu skalne škarpe nad cesto, da bi obesila sveže trakce, preostala mladeniča pa vzorno in izkušeno grabita…

Počasi se odplazim še na vrh poseke in začnem postavljati (ampak tale start je pa danes dosti bolj strm, kot je bil pred točno 9 leti, ko sem bil nazadnje tukaj ?!).

Sprva piha čisto z leve – dol z Rakitne, občasno pa tudi gor. Medtem, ko lovim ravnotežje na strmini, mi Boris in Elmir in Mojca na fino naštimajo padalo in preverijo štrikce, Mojca pa potem odnese kmečko orodje dol v avto.

Potegnem hrbtno in po obratu (potrjeno lepo) speljem.

Zoranov start

Zunaj me sprva kar dviguje in gunca in ustavlja nasprotni veter, potem me le spusti lepo naprej (o kakšnem jadranju niti ne razmišljam), da sem z lepo višino na sredi doline, kjer začutim prve kaplje. Še malo zavijugam sem in tja, preden pristanem na istem travniku, kot včeraj (ampak danes sem videl iz zraka, kje je izhod 🙂 ).

Zoranov let

V rahlem dežju hitro pospravim in se skrijem v bližnji LC.

Medtem sta odletela tudi Elmir in Boris.

Elmirov start

Borisov start

Pristaneta na istem travniku, kot jaz.

Elmirov let

Komentar leta: Novi štart. [21.6.2024 17:52] Tomaz Kemperle : Bravo [21.6.2024 18:17]

Elmir še dokumetira pristanek.

Borisov let

Sky Rider : Dežek s peskom [21.6.2024 17:40]

In kot zadnja odleti še Mojca: na startu še suha, v zraku pa v dežju že vleče ušesa, da bo čimprej na tleh.

Mojčin let

Rus Mojca : Pa me je požegnal [21.6.2024 17:42] Andrej Čerček : Pa bodi blagoslovljena [21.6.2024 19:50]

Boris zbaše robo rinfuzo v LCja in gor po Elektrika. Ko prideva gor, pa orkanski veter polaga drevje, da naju je še za nazaj strah…

In potem še na zaključno druženje h Godcu v Borovnico.

Vsak dan hujša vročina. Nižje in dopoldne kao V tendence (burjica na Primorskem), popoldne naj bi obrnilo na JZ, višje pa ves dan JZ. Gradient dokaj slab z 2-jno inverzijo, zrak pa prav sivobelkast in vse zatohlo mrčasto (puščavski pesek…).

Milče skliče zbor za Zavrh ob 11.30, kar jaz prestavim na 11.45, ko se uspem čez Črno vas kot prvi pojaviti pri Škorpijonu. Mojca pride z Duletom (ki nima več šoferskega Notama 🙂 ), potem še Milanče. Klobasa (in postaja) kaže izrazit S, da celo razmišljamo, da bi se prestavili na Ulovko. Pa za trenutek spet obrne po SV, kar hitro izkoristimo, da nas Milanče zapelje gor.

Takoj, ko se spravimo iz avta, Dule pobegne nazaj v dolino iskat hladovino, mi pa v potu svojega obraza z rukzaki po roštilju na start. Kjer piha vroč veter idealno gor (4/5-7 S). Hitro sem prvi pripravljen (saj mi oba pomagata) in ob prvem hrbtnem dvigu po obratu stopim v zrak. Onadva pa nekaj za mano, Milanče kot zadnji, ravno ko pride na start tudi Sušev Primož…

Zapeljem direkt čez kot (čeprav pričakujem rotorje), kar me obdrži na nivoju Trebelnika. Malo me zgunca, da za robom dobim bolj normalne pogoje. Najprej se matram in iščem in po m dobivam višino v sunkovitih dviganjih (še neformirana termika + S čez robove in vogale) potem dobim oster in ozek steber lepo čez greben in v rahlih iskanjih sem in tja do 1200, ko se mi vse ustavi (druga inverzija je na 1200, prva spodaj pod startom na 500).

Ker kljub iskanju ne morem prebiti višje, se odpeljem proti Javorču v generalnem curjenju ob občasnih sunkovitih popravkih. Mojca ni niti poskušala okoli Trebelnika.

Mojčin let

Milan pa se trudi in nabira ob Trebelniku in potem nižji kot jaz zapelje za mano proti Javorču. Sam na Javorču obrnem in se v nepričakovano mirnem ozračju (prava milina med 700 in 800) samo odpeljem nazaj do Trebelnika. Vmes si pomahava s Primožem. Na Trebelniku pa tudi dokaj mirno, venar se moram v osmicah po m pajsati, da pridem čez vrh, ko lahko zavrtim v močnem zanosu in se zapeljem mimo starta (bolj me zanima ta smer, kot riniti še enkrat standardno po grebenu).

Mimo Antene še malo ob grebenu, da obrnem v veter in začnem riniti nazaj 10-20 v curaži. Pririnem do grape s starta in potem tam še nekaj časa poskušam kaj nabrati, da se na koncu predam in zapeljem z vetrom, dokler gre.

Zoranov let

Ker sem pristal čez cesto v Brezovici (pri Borovnici) na pravkar pospravljenem travniku, šele po svojem pospravljanju in pešačenju ugotovim, da je do zabočevske ceste vmes potok, kar zahteva precejšen obhod…

Ko sem enkrat čez potok na cesti, takoj dobim štop do LCja, ko me pokliče Milanče s konca svojega podarjenega dodatka po zadnjem nepričakovanem stebru.

Milanov let

Močan JZ z razvojem dneva vedno bolj nabija čez osončeno SLO in edino Brestovico vidim za možen realen cilj. Pa se mi ne da tja dol v tej vročini (30+…). Zato grem po zemeljskih obveznostih po dolgem času spet v Kižlovko.

Sem mislil, da bo vse pokošeno, pa je start zgoraj res zgledno pokošen, vse ostalo pa že visoka stepa… Nekako se prebijem na Staro, kjer pihla vroč fen idealno gor.

Počasi postavim in od prve dvignem (vedno bolj) staro coto. Še pred prelomom me termika butne gor in še nekajkrat zagunca nad dolino. Ko že mislim, da bom tik pred kolovozem pristal v travnati gošči, me pošteno butne gor nov mehur, da stopim na tla prav na kolovozu.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Potem se pa dogovoriva z Mojco, da greva popoldne zamenjati ugašajočo postajo na Zavrh, kar tudi storiva 🙂 .

Danes vročina še narašča, napoved pa podobna kot včeraj (mogoče je napovedani JZ malo močnejši, sploh z višino, kar se termike tiče pa podobno). Ker ne morem navsezgodaj na Buzet (kot nekateri ponovno planirajo – pa končajo na Lijaku – le zakaj ?!), se odločim za poznopopoldansko mirno in uživaško jadranje na Strmci (včeraj je že bilo tako in danes pričakujem podobno).

Nekaj pred 16h se odpravim iz LJU in se dobim z Megom na pristanku (Milanče obljublja, da pride še kasneje, ko ga bodo razbremenile zemeljske obveznosti). Ko prideva na start kar močno prbija. Sunki nihajo sicer med 7-10, povprećje 5-7 (seveda na vrh Petriča), ampak situacija je zelo šumeča in živahno gibajoča. Mega ponovno pove, da se v takem vetru včasih ni letelo, ampak bo pa najbrž bolje…

Zato počakava kakšno debelo uro v zanimivem klepetu na idilični travnati polici nad dolino, ki se koplje v popoldanskem soncu (mogoče je malo mrčasto). Vmes počasi vzameva robo iz LCja in se delno pripraviva, čeprav veter še vedno prbija z občasnimi (zelo) kratkimi umiritvami.

Ko si začneva govoriti, da se umirja (sonce gre počasi dol in termika mora svoj delež odklopiti), se dokončno pripravim pod budnim Megovim očesom. In okoli 19h v drugem poskusu (prvi me odšlepa po travniku – baje je ravno spet prišel sunek…) lepo po liftu gor odletim.

In potem večerna poezija po putru (no, vetra je še vedno veliko, vendar je vse dokaj laminarno) sem in tja in gor in zunaj s kroženjem dol in spet ob pobočju Petriča gor in tako naprej, da se napolni debela 1 ura. Skratka, če citiram: “Igra z vetrom in bazami. Totalen žur!!! ” (no, danes totalno brez grdih baz, ki bi pozaugale… sploh brez kakršnihkoli baz, le večerno škrlatna modrina…) 😉 🙂 .

Mega je bil v luftu malo za mano, Milanče pa se nama pridruži nekaj pred 20h. Mega toplanda z namenom popravkov na opremi, pa se na koncu odloči, da je za danes zaključil.

Megov let

Midva z Milčetom pa še malo drajsava sem in tja in potem še tesno okoli vrha Petriča (da še naberem nad njim, kolikor bo ugašajoči veter dal), da se končno zapeljeva na prečudovito ožarjeno Planinsko polje, kjer se, kot zlatosrebrna kača, zvija Unica. Pred AC obrneva in pristaneva na zadnjem travniku pred vodo,… da naju lahko naskoči množica krvoločnokrvosesnih komarjev, medtem ko pospravljava večerno zarošena padala.

Milanov let

Zoranov let

Mega je z LCjem kmalu pri nama. Še nazaj gor po Milančetov avto in razlaz (predvideno nadomestno postajo za Zavrh pa seveda pozabiva v Megovem avtu, saj sva še vsa neprisebna od večernih užitkov 😉 🙂 . Že zeeeeloooo dolgo nisem tako užival v brezskrbnem jadranju… Vesel kot radio – za dve postaji skupaj 🙂 .