Danes pa je napovedanega ogromno S vetra in burje na Primorskem. Zdi se mi, da bi mogoče bila lahko danes Čela gora in se v to smer dogovarjam z Megom.

Ko se peljem proti Vrhniki, nas je že cela četica. Na parkingu pri Dolenjem Jezeru se dobimo: Mega, Emil, Štus, Razdrih in Martin. Roba in ljudje se stlačimo v LCja in gor.

Ko smo že na štartu, prideta še Saša in Igor. Kar nekaj časa modrujemo po hladu starta in čakamo na neko spremembo, ampak situacija je enaka in nespremenljiva kot 1.jan, ko smo čakali z Alenko in Megom…

Piha strogo z desne (V, JV), nekaj več vetra kot zadnjič, v okolici pa Javornik buči v močnih sunkih (opazujemo pa 2 jadrilici, ki jim taka situacija v višavah prav ustreza…). Na koncu Mega postavi, pa mu ga začne celo vihati doli po startu, tako da hitro spet pospravi.

Tako se, po dobrih dveh urah, predamo in odpeljemo v dolino in na Planino (upoštevajoč Emilovo misel, da na Slivnico ne bi šel tvegati, da bi mogoče Grmada pa bila).

Pri Balah se naložimo v kombi k Štusu (Igor in Saša pa naložita Mega) in gor.

Na startu piha nula. Kljub temu takoj postavimo. In je še vedno nula. Potem v nuli odlaufa Martin kot prvi, malo zacuri in se zunaj začne reševati, saj tam je kar nekaj vetra. Potem odleti Emil, pa jaz in še ostali.

Z Emilom takoj pred startom nabereva nad greben, pridružijo se še ostali in potem se naslednjo debelo uro samo vozimo sem in tja v močnem V(?)…

Prva se preda Saša.

Sašin let

Mega (ki je startal zadnji) se kmalu za njo odpelje dol, da začneta reševati logistiko z Megovim avtom.

Megov let

Kmalu je tudi tretji šofer na tleh.

Dušanov let

Potem pa še Igor.

Igorjev let

Sam ciljam predvsem na polno uro. Prvo rundo se odpeljem čez polje mimo Antene proti AC, pa nazaj in v smeri Grčarevca, drugo malo manj, pa za levim robom Grmade padem pri povratku v močno oblivanje, ki me skoraj prizemlji. Pa se ves nizek iz nižin le rešim okoli vogala na sončno stran spet nad start. In potem še panoramsko nad polje in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Malo pred mano sta na tleh Martin in Razdrih.

Martinov let
Sašov let

In kot zadnji pristane še Emil.

Emilov let

Dobili dosti več, kot smo pričakovali, sploh glede na začetek na Čeli gori in neobetaven prihod na tukajšnji start.

Zaradi šibkega SV (ki naj bi čez dan preko S obrnil na SZ – sploh više gori) in močne inverzije, najprej z Erzom razpravljava o možnostih za Čaven. Nobeden od naju ne verjame preveč v ta cilj, zato Erzo razpiše Slajko.

Dobimo se pri BJju: Erzo, Tilen, Jasna in Klemen in Planinšek, Dule in Lusja. Mi trije k Jasni in Klemnu, drugi avto pelje Planinšek. Pod Slajko še nakaj domačinov, Franci Reven že pešači na hrib. Gor do koče z avti in na zgornji start.

Nobenega vetra (občasno še dahne dol). Odleti Franci in se zapelje v dolino. Naslednji je Erzo (ki najprej trenira start naprej…).

Erzov let

In potem drug za drugim še ostali, v trenutkih, ko verjamemo, da najmanj diha/piha od strani od zadaj…

Zoranov let
Duletov let
Planinškov let
Čeparjev let
Klemnov let

Erzo pobere mene in Duleta in potem se počasi vsi dobimo na parkingu spodaj. Malo modrujemo, da se reši logistika, potem se Jasna odloči za ogled bunkerja v bližnji okolici.

Primerno spodbujeni hočejo člani našega avta še več bunkerske zgodovine, medtem, ko se ostali raztepejo (naš drugi avto v slaščičarno v Gorenjo vas).

Mi pa, po nekaj vmesnih pristankih, dosežemo višek bunkerskih aktivnosti v podzemnem sistemu na Hlavčjih njivah. Ko pridemo iz podzemlja na večerni mrak, še ogled bližnjega starta in sončnega zahoda.

V mraku potem z avtom iščemo še bližnjico v dolino, ki je (kot skoraj vse bližnjice) na koncu kolovozna daljšnjica, kjer Klemen mojstrsko zmanevrira avto brez poškodb v dolino…

Potem pa še mi v omenjeno slaščičarno, da se malo pogrejemo in pridemo(jo) malo k sebi…

Danes sva še vedno v teh krajih, napovedan pa je zmeren Z veter (pa inverzija). Je pa precej mrčasto, brez tiste lepe včerajšnje modrine.

Iz Šušnjevice gor po že znani »cesti« mimo originalnega starta Šušnjevica do tega, ki smo si ga zadnjič po letenju ogledovali. Tistih nekaj višincev z A klaso po strmini na vršnji platojček me kar ogreje. Pa se ne sekiram, saj si obetam nekaj jadranja.

Na vrhu piha 3-4m Z – idealno (v dolini se vlečejo dimi po tleh sem in tja brez vsakega vetra). Plominski dimnik kaže lep veter od Z, SZ.

Potegnem hrbtno in odletim. Vlečem vzdolž grebena proti J, pa mi komaj kaj piskne. Verjamem, da bo na skalnem koncu vsaj malo delalo, pa spet samo nekaj rahlih piskov. Tudi zavrteti ne morem, zato v glajdu nazaj (sedaj že pod robom) ob pobočju dokler gre. Nad vasico Šušnjevica sem že v višini (nižini) proge, zato počasi odpeljem stran od pobočja in na travnik pri Novi vasi.

Zoranov let

Sem upal na dosti več…

Še kratek filmček tega vikend dogajanja tukaj

Danes napovedano malo vetra in ker smo bili pred kratkim v teh prelepih krajih okoli Učke, ker sem pred nekaj leti ob takem času že stal tukaj na vrhu s padalom v popolni megli in ker je planiran za letošnji konec novoletnih praznikov kratek izlet v Istro, sva danes tukaj.

Na osončenem vrhu ogromno ljudi, ki se pasejo v šajbasti modrini (ne)zimskega dneva po prekrasnih razgledih po Kvarnerskem zalivu in otokih vse do Osorščice na Malem Lošinju in še naprej (in večina teh obiskovalcev je Slovencev, zlasti tistih, ki so priplaninarili na vrh).

Čez sleme in greben piha od V. Ne sicer močno (cca 2-3m), pa dovolj, da na Z (meni) ni možno odleteti. Zato naprej na ogled po slemenu mimo razglednega stolpa na Vojaku do J raza, kjer se vzpenjajo planinci v četicah. Tu pihne tudi močneje, je pa možno postaviti padalo proti J, JV in ga v strmini dvigniti poševno v veter in potem speljati dol po bregu. Kar nekaj časa tako razmišljam in modrujem, medtem ko Alenka fotka. Na koncu se odločim vsaj za poskus in grem nazaj na parking v LCja po lahko opremo (M24 + tangice).

Počasi postavim v strmini čimbolj proti JV in preverjam štrikce in čakam (ne vem na kaj, saj piha dokaj konstantno V z leve, občasno celo malo od zadaj dol SV v hrbet…).

Hrbtni poskus dviga s takšnim stransko-od zadaj vetrom, mi tudi pod razno ne uspe, zato mi Alenka pomaga še enkrat raztegniti. Potem pa potegnem naprej in po nekaj korakih po strmini dol M24 zagrabi in … speljem!

Samo malo naprej, potem pa desno čez sedlo na Z stran Učke. Na vrhu sem mislil, da ne bom prišel čez spodnji plato (planiral sem, da me Alenka pobere z LCjem nekje na Mali Učki, ali okoli starta Šušnjevica, potem pa tonem tako lepo enakomerno, da z veliko višino v uživaškem glajdu pridem čez plato ven nad dolino in čez vso Čepić polje do glavne ceste tik pred vasico Polje Čepić.

Zoranov let

Vesel kot radio, saj se mi je dolgoletna želja končno uresničila. Kar nekaj časa čakam, da Alenka pride z LCjem z vrha vse naokoli do mene.

Še kratek filmček tega vikend dogajanja tukaj

Tudi danes je sončen dan z malo vetra. Z Alenko se odločiva za fotkanje Cerkniškega jezera (med drugim tudi s Čele gore, saj so naju tukajšnje nedavne (res lepe) fotke spravile na fotoobrate).

Na Jezeru se nama pridruži še Mega in gor na start. Alenka fotka, midva z Megom postavljava. Kljub napovedi pravega in močnega vetra (SV, S, SZ više) piha šibek JV čisto z desne (in tako javlja tudi Slivnica). Po nekaj neuspelih dvigih in potrganih štrikcih odstopi najprej Mega, potem kmalu prepričata še mene in gremo iz hladne sence dol čez dolino na toplo Slivnico.

Tu takoj postaviva na V robu. Prvi v luft Mega, ki se zapelje daleč ven in proti parkingu na Dolenjem Jezeru, kjer je pustil svoj avto.

Megov let

Jaz startam malo za njim, na V robu še malo naberem in za njim čez dolino. Pa naju je oba ustavil konkreten Z, SZ še kar nekaj pred parkingom.

Zoranov let

V bifeju počakava Alenko – in potem še malo fotkanja v zahajajočem soncu.

Pa še filmček današnjega dogajanja tukaj