Padalska jata

Še na tale idilični vrh, okoli katerega je vse zrihtano v nulo, saj je tu Turistična vasica Pristava. Pa tudi spomenik SLO osamosvojitvi, saj so v Partizanskem domu na vrhu (ki je lepo zrihtan in obnovljen v nulo) snovali strategijo osamosvojitve.

Na prelepem travnatem pobočju originalnega starta (ki je obrnjen proti JZ)  ni skoraj nič vetra, okoli pa kar zašumi. Vendar mi po vsakem dvigu Rooka sfedla in sesuje, tako da obupam.

Malo si še ogledujem okoliško idilo, potem pa se preselim na startu nasprotno pobočje nad kotlom in tukaj spet lepo nabija gor.

Na mestu hrbtno dvignem in stopim v zrak, pa me veter iz kotla gor tako zaustavlja, da grem po liftu dol.

Še enkrat odpešačim na vrh in ponovim vajo, pa je še nekaj več vetra, ki me še malo bolj zgunca, preden me spusti na tla kakšnih 40m bolj naprej , kot prej…

Po včerajšnjem deževnem dnevu je danes napovedanega še veliko SV vetra (in močna burja na Primorskem) s postopnim izboljšanjem.

Ker ni videti nekega pametnega cilja (čeprav malo lobiram za Dobrovlje, na Menino, kjer se je pa potem danes res dalo tudi pojadrati, pa se ne spomnim), se odločim za projekte okoli Ivančne Gorice (kjer veter kaže bolj J tendence).

Tule sem enkrat spremljal Erza, pa mi je bilo prepoložno in premokro. Danes je še vedno položno (in na vrhu koruza), zato grem malo niže (kjer vsaj koruze ni).

Namesto SV tu res piha močan J (na startu to pomeni čisto z desne). Kljub temu kar lepo speljem.

Končno pridem na tale griček, ki je sicer kar visok, pa Erzovsko položen. Ampak, ker je obrnjen na J, mi piha kar močno naravnost po startu gor.

Kar močno moram potisniti v veter, da me le vzame in se počasi zapeljem v veter dol pod cesto in čez polje na naslednji travnik.

Za vogalom pred vasico Metnaj je tale lep griček. Rinfuzo na vrh. Spet mi piha močno gor po pobočju.

Hrbtno ga v prvo stabiliziram, ampak po griču dol pa pošteno pritiskam, predem me odlepi od tal.