Pri prejšnjem obisku Baške sva po pohodu skozi kanjon Vrženice stala na vrhu tega pobočja nad zalivom Vela luka daleč spodaj in občudovala panoramo preko zaliva Male luke in čez morje do vrhov Velebita zadaj. Takrat sem si obljubil, da pri naslednjem obisku sem prinesem padalo.
Ves teden je nažigala močna burja, za danes (zadnji dan pred odhodom) pa je bil napovedan upad. Zjutraj se (s padalom) od Bunculuke odpraviva kar po direktni poti čez hrib proti Veli luki. Ob jutranjem odhodu okoli 7h burja še kar piha, ko prideva okoli 9h sem, pa je že skoraj prešibka.
Iščeva primeren prostor vsaj za razgrniti padalo s čim manj kot britev ostrega kamenja in ga res najdeva tik ob potki, ki se začne spuščati strmo po pobočju (če ga ne bi našla, bi morala začeti z aktivnostmi plana B…).
Alenka mi vztrajno in previdno razgrinja padalo, da se ne natakne na ostre skale. Kljub temu se štrikci kar nekajkrat ob dvigu zataknejo. Ob prvem uspešnem dvigu in stabilizaciji že mislim, da bom lepo odletel, pa se po nekaj korakih spotaknem…
Še nekaj poskusov dviga z zatikanjem, potem pa se le vse poklopi in M24 mi zagrabi in po nekaj korakih po skalah speljem…
Dinamike burje je vseeno dovolj, da z M24 celo pojadram levo ob pobočju do naslednjega grička in nazaj do zaliva in ob spuščajočem pobočju proti rtu.
In še sem in tja ob pobočju in nad morjem zaliva Velika luka, da potem stopim na tla na lepem (delno osatasem) travniku za plažo.
Vesel kot radio zaradi prečudovitega letenja in seveda novnovnov-ega starta.
Še filmček poleta
Skoraj tako, kot jadranje na laminarcu na bolgarskih plažah prejšnji mesec…
