Danes so bile sicer neke ideje o Pohorju (le tam je kazalo nekaj manj vetra), pa je dopoldne vsa Štajerska pokrita in je preveč tvegano tako daleč (pa še interesentov ni…).

Tako se odločim za projekte na Gorenjskem (glede na vetrovne izkušnje predvčerajšnjim na Dolenjskem).

Tule sem se že enkrat pripravljal, pa pospravil, ko je kmet začel zalivati z gnojnico. Do danes so vizualne in vonjalne posledice že izginile in travica že poganja – ni tako kot kaže slikca mojega skoka, ko sem ujel trenutek zatišja med menjajočim se V (generalnim) in Z (termičnim).

Zoranov prvi skokec

Malo naprej proti Povljam je naslednji travnati rob, ki ga še ni nihče odletel. Postavim in prvič potegnem, ko ne piha nič. Grem še enkrat nazaj, da bi bil malo daljši in počakam na nekaj več vetra – pa pride sunek, ki me sicer bolj nabije v zrak, pa potem spusti, da nisem nič kaj daljši.

Zoranov drugi in tretji skokec

Ko se vozim domov, me Erzo zaslišuje, kje da sem in zve, da je to nekaj novega. In takoj objavi iz svojega lagerja start, ki je naprej gor po robu v naslednjem sadovnjaku: Babni vrt. Da mu ne bi prevzel lokacijo starta…

Tale griček je že klasika, na kateri je pri mojem prejšnjem obisku pihalo močno v hrbet.

Danes malo počakam na veter od spredaj in skočim.

Zoranov četrti skok

Na poti proti Tupaličam zagledam še tale deviški rob in se hitro zapeljem nanj.

Pa moram kar nekaj časa čakati, da mi neha pihati s hribov v hrbet in se lahko poženem čez rob.

Zoranov peti skokec

In skozi Preddvor do tega travnatega roba, ki je obrnjen na Z, ampak sonce dela svoje in to je edina današnja lokacija, kjer lepo enakomerno piha po pobočju gor.

Zoranov šesti skokec