Danes burja in bolj ali manj sluzasto po SLO. Na Primorskem nekaj sonca in ceste so bolj suhe.

In ker sem se včeraj teoretično usposabljal za obvladovanje padala v močnem vetru (= gledal YouTube filmčke na to temo) se odločim, da grem praktično preizkušat teoretično pridobljeno znanje prav tja.

Tole Griško polje (planotica, polje za veliko vetrnico proti Z z nizkimi in položnimi grički okoli) je fantastično; sočna trava, vse pokošeno kot za golfplac in sploh ne deluje kraško (brez skal, kamenja in pikastega šavja…). Kar ne morem verjeti razgledu, ko se peljem čez.

Najprej si izberem razkošno širok pravokoten travnik, ki se položno dviguje v grič (originalen Erzov start). Ker burja kar močno piha (6-8/12), se postavim ca 50m pod rob gozda (da me ne bo takoj obesilo na drevje) in pahljačasto razgrnem padalo. Rooka postavim lepo v zidek, ki ga ob močnih sunkih obvladujem z D-linijami (kot na filmu). Vmes dvigujem, stabiliziram hrbtno, pa obrati,… Ko mi ga zvrne s celicami navzdol, poskušam obračati, kot je bilo pokazano. Žal pa vse ne gre kot na filmu, kjer je bil prekrasen laminaren avstralski veter, saj imam(o) tu burjo in zadeva je bistveno bolj razgibana…

Vmes po obratu tudi potisnem naprej, da me dvigne in me butne v luft in se odpeljem 100m dol, da me potem močnejši sunek ustavi in rikvercne in sem spet na tleh.

Zoranovo poskakovanje

Skoraj dve uri tako groundhandlam, potem pa se mi zdi, da je burja vedno močnejša in samo še treniram zidek in moram na koncu povaditi tudi polaganje padala z vetrom (z eno komando), da me ne odšlepa iz koridorja na okoliška drevesa…

V bistvu sem že hotel zaključiti, pa me ta druga lokacija spet zdraži (ko sedim v LCju in ne čutim več burje v živo). To pobočje je sicer pravokotno na burjo, je pa malo bolj strmo in skrito za ozkim gozdičkom.

Ko hodim gor, je res občutiti dosti manj vetra. Na vrhu pa spet prbije.

Pa spet malo groundhandlam. Travca mehka in sočna, da sem kar pogumen, čeprav moram dvigovati pravokotno na pobočje. V trenutku nepazljivosti me odšlepa 20m kot bi mignil in svoje drajsanje uspem zaustaviti šele s prej (na)učenim polaganjem padala z eno komando…

Grem spet bliže gozdičku, da sem v zaveterju (bolje da za danes zaključim, preden se res kaj zgodi…) in potegnem po griču dol, ko se zdi, da je malo bolj mirno.

Pa v resnici ni, saj mi po štartu samo mečka padalo v eno in drugo stran (rotorji), na pol pobočja spusti na tla in potem z dooooolgimi koraki bolj ali manj odskakljam do vznožja (kot na onih posnetkih z lune).

Zoranovo drugo poskakovanje

Danes podobno kot včeraj, z dvojnim zobom inverzije (na cca 900 in 1700). Je pa bila zelo neobičajna napoved vetra (vsaj meni) podobna na ARSO in Parapente in sicer: do 1000m zelo močna burja na Primorskem in SV v osrednji SLO, nad 1000 pa ostra sprememba: ves čas zmeren veter, dopoldne JV, ki bo v teku dneva obračal na J in celo JZ. Zjutraj imam kar fiksno idejo, da bi mogoče bilo to idealno za Čaven (samo da ne scuriš prehitro pod 1000, kar bi lahko bil problem, saj je bilo na Kovku ves čas bliže 20m/s, kot kaj manj…). Pa nekako nisem nobenega prepričal, da bi šli pogledat teorijo v praksi…

Erzo in Domen skličeta Zavrh ob 14h na Šodru, jaz pa pred tem še skoraj bolj verjamem v Grmado (v dogovoru z Jeanom). Pa se pri Balah prepričam, da po tleh nabija 6 do 8 konstantnega S od britofa proti balam…

Tako na Šodr pride Domen, Erzo in še mladca od včeraj: Jernej in Fabijan – z ogromnim kombijem. Naložimo se k njima. Pri Škorpijonu se pridružita še Milan in Dule in gor. Ravno ko pridemo na start, odleti še Matija Arh,  brat Nejc in še eden (Samo Opalk), pa sta že v luftu. Piha za spoznanje manj kot včeraj, torej še kar močno.

Takoj začnem postavljati, Erzo pa zraven, ostali se obirajo. Pride še Redstar. Erzo v luft, jaz takoj za njim z atraktivnim akrobatskim startom (po obratu se spotaknem in sedem na tla, pa me kar s tal vzame v luft in slalom iz poseke).

Do Trebelnika sicer pridem kar visoko, ampak takoj je jasno, da ni primerjave z včeraj. Le ob Trebelniku se da po malem nabrati do 900, drugje je komaj kaj. Za Erzom proti Javorču, pa je tam tako nizek (tudi predhodniki tam okoli vsi nizki vrtijo neke nule), da že pred Bistro obrnem nazaj. Spet nabiranje ob Trebelniku; do antene samo curim (za razliko od Redstara z Enzom3, ki se kar vozi nad grebenom sem in tja), nazaj že kritično nizek, da se spet ob Trebelniku počasi le spajsam nad greben.

Tudi Domen je že v luftu in se nizek pelje v smeri Bistre. Milan pa le nekajkrat zavjuga in pristane pri Škorpijonu.

Milanov let

Pred mladcema odleti tudi Dule, ki kmalu pristane pri Škorpijonu.

Ko na Trebelniku naberem spet nad greben, se za Erzom zapeljem do Bistre, kjer smo že skupaj z Domnom, ki se nizek kar nekako drži na nulcah. Na Javorču se še malo matramo, pa nič uporabnega, tako da se zapeljemo do Verda in proti fuzbalu. Ker je na fuzbal placu zelenica zasedena s trenirajočimi, zapeljem nazaj na travnik ob glavni cesti, kjer pristaneva skupaj z Domnom.

Domnov let

Zoranov let

 

Erzo pa seveda zapelje kar na fuzbal plac.

Erzov let

Tudi oba mlada pristaneta pri Škorpijonu.

Jernejev let

Fabijanov let

Kot tudi familija Arh.

Nejc Arhov let

 

Matija Arhov let

Potem tam rešujejo logistiko, medtem ko se mi trije sladkamo pri Berzu…

Danes na Primorskem več burje kot včeraj, manj grda inverzija okoli 1000. V zgornjem delu SLO bolj JV in se mi zdi, da bi lahko bila Gorenjska (največ termike je napovedano) ali pa Štajerska. Jože je za kasnejši Gozd (ko bo sonce bolj pogrelo…) in tudi Erzo potrdi. Le Breščak in Velkavrh rineta zopet na Zavrh (v kar sploh ne verjamem po zadnjih izkušnjah…).

Skoraj smo že v odhodu okoli 12h, ko ugotovim, da so že vse Karavanke na debelo pokrite z bazo na cca 1400 (nič od Jožetovega sonca, ki bo pogrelo…). Takoj skenslamo Gozd in sedaj je v igri Zavrh (če Dule in Milan potrdita s štarta, kamor že hodita) ali Grmada (v katero verjame Jean…).

Ob 13.30 čakam na Šodru Pojeta in 13.40 Erza. Emil sporoči, da gre na Grmado. Zgodnja pristopnika z Zavrha javita, da je odlično, idealno, mogoče malček močno… Pojeta z Erzom dočakava ob 14h v nizkem štartu ob cesti in gasa gor.

Ko pridemo na start (s še dvema mladcema iz LJU s katerima se srečamo na parkingu), pošteno prbija – ampak res SV po štartu idealno gor.  Milan in Dule z raztegnjenima padaloma že dve uri čakata na umiritve. Cikli umiritve pa so zelo kratki (ampak baje se glede na prej že umirja…).

Jože seveda takoj postavi in ga po dvigu odlifta v višave. Postavi Erzo, ko se prikažeta še Emil in Jean (ker je pod Grmado močno, predvsem pa obtekanje iz S).

Erzo v luft. Hitro za njim Jean. Emil se počasneje pripravlja, jaz še čakam (da ne bi spet zastonj razgrinjal – kot zadnjič, ko je po Pojetovem atraktivnem startu samo še naraščalo ali predvčerajšnjim, ko se je le Erzo vrgel po hribu dol v popolnem brezveterju…). Emil v luft. Ker se vsi v močnem vetru kar vozijo sem in tja pred startom bolj ali manj zunaj nad višino starta, počasi razgrnem tudi sam (čeprav se mi ne zdi, da je veter kaj dosti popustil…).

V primernem trenutku potegnem pod samim robom in tudi mene odlifta. Malo za mano je v luftu tudi Dule in nekaj kasneje še Milan (kasneje pa tudi še oba mladca…).

Zapeljem takoj na levo, kar ven nad barje rinem in dinamika me ves čas po malem dviguje. Do Javorča se samo peljem zunaj v ravni liniji, ves čas malo pod 1000, potem nazaj mimo štarta do Antene, kjer Erzo, in Jean, za njima pa še Emil rinejo že čisto proti Rakitni (tako vsaj izgleda od tu). Obrnem in še enkrat do Javorča in nazaj do starta in potem v zadnjo linijo vse do Podlipske.

Zoranov let

Ko pospravim, takoj dobim dostavo na Šoder. Jean javi, da je pristal malo naprej od mene.

Jeanov let

Emil nekaj za BJjem.

Emilov let

Poje je toplandal

Pojetov let

in se s svojim avtom že pelje na popoldanske obveznosti. Dule na Uradnem pristanku ob svojem avtu.

Duletov let

Poskušamo najti šoferja za Emilov avto, medtem ko se Erzo javi iz Ligojne.

Erzov let

Z LCjem grem pobrat Jeana, Erza in Emila, medtem pa je na tleh tudi Milan.

Milanov let

Na Šodru se poslovimo, saj bo Erzo dostavil Emila do Borovnice, kjer bo potem logistika zaključena…

Super letenje v močnem vetru in dosti bolje, kot sem pričakoval. Lepo izkoriščen jesenski letalni dan, saj smo vsi skupaj in vsak zase nabrali lepo število uživaških km.

Še vizualizacija naših letov:

Danes že ob 9h Erzo zažene paniko, da ga Dule pritiska za čimprejšnji odhod na Lijak. Ko teoretično in praktično preverim situacijo, se mi, ob res slabi inverziji do 1000 (in še gor do 1600) in burji nizko pri tleh Vipavske, izbira res ne zdi za prehvalit, kaj bolj obetavnega pa tudi ne vidim (čeprav v sebi navijam bolj za Čaven).

Ob 11.30 na Železniški Erzo, Breščak, Željko (Wolf – se je po dolgem času pojavil iz letalske anonimnosti, čeprav ne po lastni krivdi…) in jaz čakamo še Velkavrha. Ko pride, se odločimo za dva avta in z Erzom prisedeva k Željku.

V Vipavi močna burja, v Ajdovščini SZ. Pod Lijakom, kjer ne piha nič, smo med prvimi in moramo organizirati še kombi (Aleša).

Na startu piha rahlo gor in počasi postavimo. Prvi gredo v luft in se le s težavo obdržijo. Na štart pride še Redstar.

Od nas prvi Erzo, pa jaz in potem kar nekaj časa mine, da odleti Željko – in še več za Milana in Duleta.

Erzo kmalu navrti na V robu nad rob in se odpelje naprej. Sam pa se dolgo matram do roba in dol in ponovi vajo, preden se le spravim nad rob in z nekaj višine odpeljem naprej. Precej razbutano je vse skupaj (bi rekel Poje) in čeprav na Zmajarski naberem na 1100, se zapeljem le malo naprej, saj burja in tudi SZ (ki mi ga občasno pokaže) tako mešata vse skupaj v kotlu pred Skretom, da mi ni več za naprej – in obrnem.

Prguncam se nazaj nad Lijak, ko se mi napolni ura in potegnem samo še do Danijela in dol na pristanek.

Zoranov let

Skupaj z Duletom in Milanom, ki sta pristala nekaj pred mano,

Duletov let

in Redstarom, ki je bil na tleh nekaj za mano, pospravljamo.

Ko pa pridem do bifeja, Milana in Duleta (s katerima sem nameraval čimprej proti LJU) ni nikjer več. Zmotno mislim, da sta šla kam na kavo, pa se izkaže, da sta že na poti proti LJU…

Erzo dela že tretjo stranico mimo Zmajarske, ko pristane tudi Željko.

Ker Erzo namerava narediti najdaljši današnji let v SLO, organiziramo, da ga počaka Redstar, ki pa ga mora Željko prej še odpeljati gor po avto.

Ko se z Željkom že peljeva proti Vipavi, Erzo pristane pod Sabotinom…

Erzov let