Po vedno slabšem letenju zadnje dni rabim preklop. In mi prav paše spet malo na projekte. Delux (s Špelo) je bil že včeraj za to idejo in danes zjutraj se samo še dogovorimo za zborno mesto pri mojem Hoferju ob 10.30. Malo napovedanega S vetra me spet spomni na še deviški spodnji start na Kresniškem vrhu (kjer sem bil že 2x v neugodnem vetru), ki bi bil naš prvi cilj.

Prestopim k Borisu in Špeli in gasa do Kresnic. Čez Savo in gor na hrib. Zaparkiramo pred meni že dobro znanem vikendu. In danes piha le rahla sapica po startu gor (mogoče občasno malo z desne) :-).

Takoj postaviva in po položnem travniku odlaufa Boris.

Borisov let

In takoj za njim še jaz.

Zoranov let

Novnovnov….    Še predno pospravim, je Špela že pri naju.

Gremo še enkrat gor – zdaj na sam vrh. Kmet nima nič proti, da poskusimo odleteti z vrha (doslej je ob skupnem obisku kot edini in prvi odletel le Erzo, ki je hotel samo malo za vajo dvigniti padalo… in konec 2016 še Poje v drugem poskusu…), nas pa opozarja, da ne ve za nobenega, da bi mu že uspelo in da bo težko, saj je pred časom nekdo hodil gor vsak dan ves teden in ni uspel ujeti pravega vetra za odlet (??).

Položen travnik obrnjen proti Z je porasel z visoko praprotjo, drevesa in šavje pa je že precej zraslo od našega takratnega obiska. Predvsem pa piha kar občutno z V direkt od zadaj, tako da se samo poslovimo.

Gremo čez Savo in čez Ribče gor na Sv.Miklavž.

Malo tavamo sem in tja, ker si navigacija malo zmišljuje, kje je prava pot. Končno smo na slemenu in na predvidenem startu, ki pa tam pod cesto, kot je pozicioniran, ne more biti. Mogoče višje nad cesto, pa vseeno je drevje še/že previsoko. Malo naprej najdemo dosti bolj primerno lokacijo, za katero se pokaže, da je točno z nje odletel Poje.

Oblaki so nad Savsko dolino že pošteno nakuhani. Piha sicer prav, vendar malo in na tem položnem travniku v trenutni vetrno vremenski situaciji in z visokimi smrekami na najnižjem delu nobenemu od naju ni treba…

Še malo raziskujemo naravo vzdolž slemena od Sv.Miklavža proti Zapodju in nad kamnolomom in potem se prevalimo na moravško stran. Ko smo že skoraj v dolini, Boris zaustavi ob temle šolskem terenu pod cesto. Le el.pastir pred prelomom malo kazi zadevo.

Ob rahlem kapljanju postavi Boris in potegne in se odpelje čez pastirja do koruze v ravnini.

Borisov let

Kapljati neha, tako da postavim tudi jaz, vendar kar na zgornji rob ceste, da bo čez cesto dovolj zaleta za čez pastirja. In ga je res…

Zoranov let

Novnovnov !!!!

Pogledamo naslednjo najbližjo belo piko in se odpeljemo malo predaleč do naslednje. Še lepši šolski teren, pravkar pokošen.

Postaviva drug ob drugem. Boris odlaufa in ga lepo dvigne in se odpelje čez platojček spodaj do dolinice in potegne še desno ob drotih.

Borisov let

Sedaj pa rahlo pihne od zadaj. Počakam in ko mi Špela s trakcem pokaže nulco, potegnem in laufam in laufam, predno me vzame. Na potki me vzdigne in potem veter od zadaj spusti, tako da ne pridem do konca platojčka in samo sedem na tla (dobesedno) na izravnavi.

Zoranov let

 

Novnov !!

Vročina je vedno bolj neusmiljena, zato se usmerimo samo še malo nazaj na prej zgrešeno belo piko.

Na vrh travnate glave (kot ena res velika krtina), ki je zgoraj zelo položna (pobočje nižje nad bližnjo cesto pa lepo strmo. Postaviva, čeprav večino rahlo piha od zadaj.

Ko se malo umiri potegne Boris in odlaufa do preloma, kjer spelje.

Borisov let

Nekaj minut moram počakati, da popusti hrbtni vetrič tudi meni in odlaufam še jaz (dokler se ravnina ne prelomi, kar ne verjamem, da mi bo uspelo). Ker so droti na drugi strani ozkega travnička, nad cesto ostro zavijem v desno in prenizek samo še sedem v travo…

Zoranov let

Še četrti nov danes 🙂 :-)…

Potem pa še na zaključno pijačo in jedačo na Krtino…

In tu je še Borisov filmček tega današnjega dogajanja

Spet en tak dan kr neki (dopoldne sončno, popoldanske plohe in nevihte, z višino močnejši S…). Še preden začnem zjutraj proučevati že proučeno, po 100 letih pokliče Delux, če grem kam – npr. na projekte. Seveda bi jaz rajši kaj odletel (mogoče pa vseeno bo…). Gorenjska odpade, ker ekspresno pokriva, na J je pa ob 10h še sama modrina. Slivnica ne (itak je preveč S), pa Lijak tud za noben dnar… in tako daje edino upanje Grmada. Jean je takoj za,  Boris se prilagodi.

Ob 12h pri balah. Z Jeanom k Borisu in Špeli in gor. Ko pridemo na start, malo razmetava grmovje ob straneh, je pa že kar nekaj baz, nekatere tudi že rahlo nakuhane. Bolj pa se nam zdi, da se ne bo dalo kaj dosti pobrati. Pa lokalec Jean začne postavljati in v luft.

Najprej ga desno lepo dvigne, potem zacuri in se za levim robom začne kar boriti. Počasi tudi vedno bolj pokriva. Pokliče Emil s pristanka, kako je kaj in da se njemu ne zdi preveč obetavno in bo spodaj še malo počakal, kako se bo stvar razvila. Potem pa zagledamo Jeana vedno višje – najde dviganje in vedno bolj navija proti bazi – in se odpelje nazaj. Sedaj nama je pa obema z Borisom žal, da nisva že prej postavila. Ko vidiva na FlySafe, da je že čez Studeno na 2000, pa sploh.

Začnem postavljati še sam, Boris pa tudi razpakira. Potem pa začnem z začetnim tečajem hrbtnega dviganja. X krat ga dvignem in vsakokrat naredim nekaj narobe, da padalo sesujem. Boris in Špela mi potrpežljivo postavljata, z mene pa vse teče (res, da je vetra zdaj precej manj kot prej, pa da je na tem platoju vedno malo tricky štartat, če piha s strani, pa…). Pred »definitivno zadnjim« poskusom me padalo celo pokrije in zameštram štrikce, da moram odpeti padalo in potem kar pretikamo štrikce, da je spet vse pripravljeno. Za štartom pa že vse neprijazno in temno pokrito.

In potegnem »zadnjič« in po obratu le nekako speljem in se v rahlem dviganju odpeljem ven. Seveda brez pripetega gasa. Še ta pozabljeni in sedaj neubogljivi gas si priklopim, da se končno lahko posvetim letenju. Zadaj pa vse črno, za Grčarevcem že siva zavesa. Boris pove po postaji, da tudi že grmi. V bistvu nimam ne energije ne volje za karkoli – sploh v takem – in se samo zapeljem daleč ven nad polje (vse drži…) in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Ko se že nalagam v LCja, Jean javi, da je v Vipavski, kjer pa se že vse bliska in začenja dež…

Jeanov let

Spet je mulc super odletu. Še dobro, da se je začelo bliskati in deževati, sicer bi bil že bogve kje…