Padalska jata

Kljub rahlemu razmisleku o kakšni drugi lokaciji, se danes seveda zopet odločimo za Slivnico (danes JZ, na Primorskem bolj jasno kot drugje, kjer bo kmalu vse pokrito in popoldanske plohe in nevihte; tudi sonda ni slaba, le termike manj, kot včeraj).

10.45 Železniška. K Pojetu midva z Erzom in na Pumpo, kjer že čaka Sašo. Jean zamuja, že potrjeni Mega nas skensla med potjo.

Sašo zapelje gor in na start. H&F Emil je ravnokar odcuril na Pumpo, tako da ga ne srečamo.

 

Brez taktiziranja začnemo poooočasi postavljati. Nekaj besednega dvoboja med Jeanom in Erzom, kdo bo prvi in kdo bo avto dol peljal (piha namreč spet s strani in občasno tudi dol – strogi Z, namesto JZ).

Prvi potegnem jaz, pa mi ga poševno odloži nazaj, tako da prvi odleti Erzo, pa takoj jaz in Sašo in Poje. In ko se Jean prepriča, da ne curimo, začne postavljati še on…

Z Erzom pred kočo takoj zavrtiva in tudi nekaj nabereva, potem gre Erzo samo še gor, ostali pa bolj ali manj iščemo sem in tja, izogibajoč se curaži. Sašo dobi steber precej zunaj in sledi Erzu v višave (in izgineta). Začne se moj križev pot iskanja uporabnega dviganja, pa bolj tavam sem in tja. Poje je sprva lepo pobral, pa se kmalu spet vrne le malo nad startom. Ko se že skoraj predam in vozim bolj ali manj proti Pumpi, le naletim na steber, ki me dvigne na 1600. Poje se je vrnil že tretjič in išče dviganje, Jean se tudi nizek rešuje približno v istem stebru.

Več kot 1600 pa ne zmorem, zato  se odpeljem proti Blokam. Nekajkrat popravljam med 1200 in 1400 in počasi lezem čez bloške gričke. Z vetra je čutiti kar precej. Nad Runarskim imam samo še 1000. Ker pošteno razmetava, se ne upam vreči čez gmajne v Podklanec in se matram še kakšnih 15 min nad robom gmajne in se na koncu predam na zadnjem travniku (ob pristanku pošteno nažiga in mi razmetava padalo).

Ko pospravljam, Jože pove, da (se je v četrto rešil nad Slivnico v višave) je na 2000 nad Laščami. Ostali elektronsko nedosegljivi: jih ni ne na FlySafe, ne na Live trackingu, pa tudi telefona ne dvignejo…

Ko že štopam, Erzo sporoči, da se kopa pri izviru Krke.

 

Ko končno dobim drugi štop v Novi vasi in pridem do Pumpe, zvem, da je tudi Poje nad Krko, Jean pa že skupaj z Erzom.

Sašo me počaka v Mercatorju na piru »po današnjem čudovitem letu, ko se ni bilo treba sploh nič matrati, saj je šlo povsod, kamor si se zapeljal, samo lepo nežno gor«…

Jože pristane malo naprej od Ivančne…

Jože Poje : Višine niso ravno Makedonske. Dolžine pa že skoraj. Fino je bilo. Le vsi so nekam pobegnili… Nad Krko je bilo le 450m in nad Ivančno gorico 620m. [20.7.2018 17:57]

Rešiva Sašev avto in se s Pojetovim odpeljem na Vrhniko. Ko zaparkiram, se butnemo z Jeanom in Erzom, ki sta tudi že rešena. Jože že v LJU, Jean pa mu še dostavi avto na Brezovico (kjer ga bo pobrala Ana)…

 

Še vizualizacija

Že zvečer Jean lobira za kakšno večjo akcijo danes (Sorica, Julijci,…) saj je napovedan najboljši letošnji dan z termiko preko 3000. Je pa tudi napovedan S, SZ (sploh višje) in to ne garantira takih velikih ciljev. In ko se zjutraj usklajujemo, smo na koncu spet pri Slivnici (mene pravzaprav niti preveč ne moti, saj sem se v zadnjih dneh/tednih, ko sem aboniran na to Slivnico in je vsakokrat malo drugačna, kar nekaj naučil o ravninskem letenju).

10.45 Železniška in s Pojetom k Erzu. Na Pumpi se pridružijo še Mega, Jean in Sašo.

Na startu nas že ves pregret dobro uro čaka Emil, ki ima danes Hike & Fly. Za fly se še ne ve, saj večinoma piha dol. In začnemo postopati po startu in modrovati. Mega se kar distancira na V rob in tam gradi svoj zic.

Ker je Emil počasi že v časovni stiski (popoldanska smena), potegne (naprej !!!), ko naj bi bila vsaj približna nula. Po norem diru se le odlepi in zunaj proti Grahovemu zavrti in nabere v modro nebo brez ene same baze v bližnji okolici. Spet konstatno piha dol in čakamo in ga vizualno spremljamo na Javornike in potem po lepem letenju in zbijanju do pristanka pred Pumpo.

Vmes se Mega sestavi do konca, pa tudi jaz postavim (da bom pripravljen). Potegne Mega na V in položi Kinga v šavje. V rahlem J potegnem še jaz in ga položim v šavje. Erzo pomaga rešiti Kinga in ponovno postaviti (na normalnem startu) Megu, Jean meni.

Sedaj že malo piha gor in potegne Mega in odleti. Takoj za njim še jaz in odletim. Levo bolj zunaj hitro najdem lepo in močno dviganje, da še Mega pride pod mene in me v nekaj zavojih nadleti. In potem vrtiva in vrtiva (enkrat vmes mi močno sesuje padalo, pa ga na srečo hitro ujamem…) do 2200, ko se odpeljem za Megom proti Bloški Polici. Ostala padala so še vedno na startu in njihovi lastniki pravijo, da piha spet samo dol… Mega zgubim in se pustim odnašati proti Ložu, v počasnem curjenju. Sem že pod 1100, ko le dobim neko nulo in jo v odnašanju vrtim do Knežje Njive, kjer pa končno zagrabi (Erzovo žitno polje spodaj dela na polno). Kmalu sem nad vrhom Racne, ko zagledam, Mega, ki se mi pridruži v stebru in spet navrtiva do 2200.

Za njim v smeri Prezida. Do meje gre samo dol, tu pa Mega dobi dviganje, ki ga odnese gor (na skoraj 3000), da mi takoj izgine. Jaz pa iščem naokoli in dobim le nekaj rukerjev za nekaj minut okoli 1700 in generalno začnem curiti. Poskusim še bolj zunaj nad Babnim poljem, pa samo še scurim na pokošen travnik ob glavni cesti.

Jože Poje : Si pa pometel s konkurenco! Smo pocepali na tla kot muhe. [19.7.2018 15:10]

 

Erzo javi, da je blizu Starega Trga.

Poje ga je seveda preletel in pristal na mojem včerajšnjem placu pri Iga vasi.

Jože Poje : Kakšna želja se dvigniti na 3000m pa še 2000m nisem videl. Škoda, da se ni dalo izkoristit open air space TMA Slivnica. Odprt samo še jutri.
A eni znajo visoko. Počakajmo. [19.7.2018 17:11]

 

Jean je na tleh nekaj pred Ložem. Sašo pa pri Grahovem že čaka na štop.

Kmalu dobim prevoz mimo Pojeta (ki ob razsuti opremi piše komentarje, namesto, da bi že zložil…) do Starega trga, kjer čaka Erzo. Megu po FlySafe slediva, dokler končno ne scuri pri Kočevju :-).

Megov komentar: Včeraj se je na slivnici med drugim tudi dobro letelo, le višine so bilo nekoliko izven internih dovoljenj. Se mi je zdelo, da bo danes tudi super dan in sem v bistvu računal, da se bo dalo do morja. Našega ali hrvaškega. Pridemo gor in piha dol. Itak, kaj pa naj, če je S napovedan. Me prec nekam prime in ko to opravim raztegnem na vzhodnem robu in motovilim in čakam, da bo mogoče dahnilo gor. Res dahne, potegnem in mi ga, ker ne znam zloži v tisto nemogoče koromačevje. Mi ga prijatli konkurenti pomagajo odvozlat ven (hvala največja) in se prestavim na klasično mesto, ker kao je JZ začel. Res je par sekund vleklo gor in sem odletel. Takoj za mano še Zoran, ostali občemijo, ker zopet pihne dol. Tako so mi vsaj nekoliko zavistne Erzotove besede dale vedeti. Mu je zmanjkalo časa, ker je men pomagal. Kaj češ Erzo, dobrota je sirota. Je pa dober občutek, pr men zihr, sej sem odletu. Nekaj motovilim pred štartom ampak kaj resnega za zvrtet ne najdem, mi ga pa najde Zoran. Zavrtiva in gre precej živahno lepo obema gor dokler ga Zoranu konkretno ne usuje in zgubi nekaj višine. Zvrtim do toliko, da lahko še pobegnem ven brez kršitve in gasa dalje. Nad Loško dolino se z Zoranom zopet srečava in mi drugič pokaže dviganje. Ga zvrtiva in greva proti hrvaški. Pri Prezidu najdem dvig in hočem pri 2200 ven, pa samo gor leti. Vario zacvili in sem v rdečem, pol se pa tut nisem več trudil, da bi zbil. Sem sam peljal in scuril, ker sem se odločil za napačno smer. Bi šlo še ohoho daleč, če ne bi zamočil. Ampak itak, da je v redu vsakič, ko lahko peš odideš s pristanka. Proti domu je šlo razmeroma hitro in gladko. hvala za dostavo avta na Unec.

 

Kmalu pripelje Sašo, ki je pobral Jožeta in hitro smo na Pumpi. Prestavimo še Megov avto do Unca in na Vrhniko (čeprav zdaj zgleda vse idealno za super letenje ??)

Še vizualizacija

Še predno zjutraj pogledam vreme, že pride Erzov zborni SMS: Slivnica Vrhnika 10.30 Cerknica 11.00. In sploh ne vem kaj piha (in kaj bo), ko se že peljem na Vrhniko, da ne zamudim.

Erzo in Poje se naložita v LCja in na pumpo, kjer prisedejo še Jean, Emil in Sašo.

Na startu občasno pihne gor, večinoma slabo ali z desne, saj je danes napovedan SZ in tako generalno tudi piha. Emil gre takoj v luft (popoldanska smena) in scuri po kratki borbi blizu pumpe.

Ostali zapustimo raztegnjena padala in se gremo senčit pod lipco, saj itak ni nobenih baz. Prideta še Ata Štus in Grimšič. Počasi je Razdrihu zadosti in se ponovno vpne in odleti… in začne vrteti in nabirati. Takoj smo vsi pri padalih in se štimamo (le Jeanu se zdi, da je še prehitro za v luft). Odleti Erzo, Poje, Jean, jaz in Simon in Dušan.

Najprej poskušam na desno proti slemenu, pa ni uspeha. Spet nazaj pred start in bolj ven, kjer dobi raketo Sašo. Jaz tam kar malo iščem, predno se tudi sam odpeljem v višave. Jean pa se bori ves nizek spodaj. Prav tako Simon.

Na 1900 mi zmanjka in iščem preveč proti SZ nad vrhom, tako da scurim na 1300 in ponavljam vajo, medtem pa Poje in Erzo v višavah že odpeljeta z vetrom. V drugo pobiram bolj nad Martinjakom do 1700 in še enkrat nad Grahovim do 1800, potem pa čez Križno goro (tu še enkrat popravim na 1800) poln upanja na Racno. Tu piha lep Z in JZ, vendar drajsam le sem in tja nekaj nad vrhom, čez 1400 pa ne pridem (preveč zanosa nazaj nad hoste). Proti Babnemu polju pa si s 1400 ne upam. In ker vidim Razdriha, da pospravlja pri Iga vasi,

se zapeljem proti Gradu Snežnik in nazaj pristati k Sašu.

Dušan pristaja nekje Žimaricah.

Jean že v drugo pri Grahovem. Erzo in Jože pa v višavah nekje proti Kolpi.

Sašo mi nekaj časa dela družbo med pospravljanjem, potem dobi štop in se odpelje. Jaz pa kar nekaj časa neuspešno štopam (vsi dajo sam gasa, ker očitno mislijo, da sem begunec). Potem pa ustavi civilni terenc in ko se odpre okno, je v njem uniformirani policaj (od daleč je očitno mislil, da sem begunec 🙂 ). Pa sva hitro zmenjena in me prijazno zapelje do pumpe v Cerknico.

Ob radlerju počakam, da Simon pripelje še Dušana, Saša in Jeana (ki jih je postopoma pobral). In gor po LCja in Jeanovega murnčka.

Erzo se javi s kopanja v Kolpi.

Jože pa z Bosiljevega…

 

Čeprav zjutraj navijam za Goljak (organizira Pavlič), se Erzo in Poje uskladita za Slivnico. Pa pojdimo še danes na Slivnico.

Na LJU J izvozu poberem Vasila in do Železniške. Tu Erzo določi Štusa za šoferja in vsebina LCja, Erzo in Poje se preselimo k njemu. Ker smo nabito polni, Luka odpelje po stari cesti v Cerknico. Ena skupina (ali več) se je že formarala na pumpi in ko pridemo gor je tu že nekaj postavljenih padal (Emil, Kolar, Ata Štus, pa še mladi …).

Postavimo še mi in malo taktiziramo (pa malo čakamo na pogoje, saj občasno pihne tudi dol). Prvi odleti Emil, Mega, pa Erzo, Poje. Pridejo še Pirš, Jasna in Klemen in za njimi še prihajajo…

Starta Kolar,  naslednji sem jaz in takoj za mano Štus. V začetku sem kar nekaj pod startom, da le najdem dviganje in potem vztrajam nad vrhom do 1800, ko me Štus povabi bliže k sebi pod bazo in tam kmalu naberem skoraj do 2300. Nekatere baze so že malo pod mano… Potem se odpeljem za Štusom (smer V.Lašče, malo bolj SV, kot je moja standardna ruta). Nad Blokami še pod isto bazo pobirava. Pred Laščami ga zgubim (gre bolj na Turjak), se  izogibam nekim črnuhom, še nekaj nabiram in grem naprej na Dobrepolje. Mega pove, da je že nad Krko, Štus nad Turjakom. Erzo in Poje se ne javljata.

Ker sem nad Dobrepoljem že na 1500 in nič ne najdem in se mi zdi, da je s to višino čez na Krko predaleč, obrnem na S in se vržem na Čušperk. Malo še iščem na Ostrem vrhu (obujam spomine na lanski piknik nas po-Maročanov) in grizem na pobočju proti Spodnji Slivnici. Zagledam Erza, Pojeta in Emila, ki približno na isti višini curijo v naslednji dolini. In scurim malo pred Boštanjem (vse naokoli je precej jezerc in mlak, tako da ne forsiram do zadnjega metra in raje iščem suh travnik …).

Ko pospravljam Erzo že pokliče, na so tudi oni 3-je že na tleh.

 

Pa Štus pokliče nedaleč od Spodnje Slivnice (tudi blizu).

Kmalu za tem je na tleh tudi Mega.

Megov Komentar leta: Pridem domov in pogledam moj let, pa vidim, da sem zaril v prepovedano. Sploh nisem v slabi družbi. Vario mi ni tako kazal, trek s telefona pa pokaže, kar se tukaj vidi. Glede na višino štarta bo že res. Letenje tam do dobrepoljske doline nič posebnega. Ko se odločim za porinit v Suho krajino mi je jasno, da bo šlo samo dol. Vse plavo, brez baze, bazice, skratka nč do Žužemberka. Curim jaz proti dolini Krke in si prepevam, da bom boljše volje in upam na kako čarovnijo tam nekje nad Krko. Priletim nad Zagradec in vidim dim na treh krajih v dolini. Mi je takoj jasno, da bo pogreb. Vsak se vleče v svojo smer in dela mašne sam s sabo. Presenetljivo nekaj najdem, začnem vrtit, zgubim in scurim. Se za 40 minut utaborim ob cesti s palcem na gor in napisom LJ. Me pobere prijazna gospa kateri se zdi, da me je že enkrat pred leti peljala na tej relaciji. Sem se spomnil tudi jaz, da me je res. Govori kot dež do ljubljane, polovico nisem štekal, ampak je bla kul. Tut ona je duhovno povezana s prijateljico preko fejsbuka v Avstralijo in ta jo energijsko kanalizira al neki takega. Ampak je simpatično odbita. Na Viču me sname s ceste znanec iz Logatca nekaj trenutkov pred dežjem in me odloži na Martinj hribu v Logatcu, kjer me po parih minutah pobere prijaznež in me zapelje do Podskrajnika. Tam me sreča Sernel (hvala) in me dostavi do avta v Cerknico. Ok, šlo je previsoko, žal pa ne predaleč tako kot še nikoli. [14.7.2018 23:24]

 

Dogovorimo se za obveščanje o uspehu štopanja in morebitnem usklajevanju. Kar nekaj avtov odpelje brezsrčno mimo mene, potem pa mi ustavi mladenič, ki hiti v LJU v porodnišnico gledat svoj novi naraščaj. Pripravljen je še enega ali dva naložiti, pa se izkaže, da je Poje (ki je še malo prej bil že na moji glavni cesti) že v Grosuplju, Štus pa še predaleč, pove pa, da je tudi Grimšič prišel do Račenske doline

Večina se nekako dobijo v Grosuplju in jih potem reši Ata Štus, medtem ko me moj šofer že odloži pred domom, kjer kar nekaj časa čakam, da potem rešim LCja z Vrhnike…

 

Nekateri so leteli okoli Slivnice lokalno.

 

In nekateri po prvi curaži tudi ponavljali start.

Jean, ki je imel H&F z Ano, pa je na koncu prijavil (ne)lokalen trikotnik.

Na koncu je pod Slivnico priletelo še nekaj udeležencev z Goljaka…

 

Še vizualizacija