Plani se začnejo že včeraj na pijači na Verdu. Povem, da bodo danes verjetno kar tri lokacije ok: Ivanščica (omenjal sem jo Zoranu že v ponedeljek, Karavanke in Vogel). Si rečemo (še Mega), da se bomo slišali danes zjutraj po znani najnovejši napovedi, ampak Zoran že zvečer sporoči, da se mu Ivanščica ne zdi optimalna glede na smer vetra in mi namigne naj pogledam tudi jaz.
Ko zvečer po 22. uri pogledam, mu delno pritrdim za Ivanščico, čeprav sam ne vidim tak problem z vetrom. Predvsem se mi ne da voziti tako daleč (kar mi sicer sploh ni problem), če bodo dobri pogoji pri nas v hribih.
Zjutraj pa precej drugačna slika. Vse v liniji Ivanščica-Istra popolnoma pokrito in šibkejša termika kot kjerkoli drugje. Po Aladinu pa naj bi se to sčistilo okoli 14. ure…..in svizec zavije čokolado. Z Zoranom sva si enotna, da Ivanščica odpade. Ker se je Mega odzval povabilu na Smuk sva najprej sama, saj nobeden od naju ne najde niti enega argumenta za Smuk (vremensko gledano), ki posledično odpade ravno tako kot Ivanščica. Sledi nekaj pogovora in konstruktivna izmenjava mnenj Vogel ali Krvavec, in ker nobeden ne navija prav posebej za nobeno od teh dveh, pustiva odprto do srečanja v Šmartnem.
Vmes Zoran sporoči, da je tudi Jean zainteresiran in sam predlaga Krvavec zaradi nizkih baz v Julijcih. Dogovor ob 10:45 Šmartno. Med vožnjo tja ostaneva sama, saj Jean sporoči Zoranu, da ga ne bo.
In potem se dobiva kar pod Ambrožem; v njegovega LCja (gondola in žičnice ob tej uri ne delajo) in do hotela. Med vožnjo opraviva bolj družbeno politično debato in še par vzpodbudnih besed za uspešen in dober letalni dan, saj vseeno malo pogledujeva po precej nizkih bazah, ki jih je ob 11:30 kar nekaj.
V miru, ampak brez zavlačevanja postaviva in v luft, saj piha prav lepo gor pa tudi vidimo enega precej visoko nad Potoško. Zoran bo opisal kako je šlo njemu.
Jaz lahko zase napišem: do Dobrče super. Dobrča kar OK, čeprav generalno nižja kot po navadi (zaradi nizkih baz). V Begunjščico relativno visoko, potem pa čista pušiona. Sem mislil, da bom moral pristajati v travnikih v Dragi. Potem nekaj malega dobim zunaj, ampak še vedno v “kotlu”. In potem vidim, da se King (po moje Vogrinc) rešuje okoli Petra. BTW svaka čast za big cojones glede na višino celo pot od Dobrče do Petra. Potem nekaj časa reševanje na Petru in, ko mi rata priklopim Stol, malo zavrtim in potem po rob baz kjer leti gor brez vrtenja naprej in stran od Vajneža.
Če sem do Petra vedel kje je Zoran (s katerim sva letela kar nekako usklajeno – na Dobrči sva se čisto ujela), ga tam zgubim oz. ne slišim, da je nad Valvazorjem. Tudi on se je rešil na sprednjem nizkem grebenu med Žirovnico in Završnico s 1000 na 1500 in potem preskočil pod Stol, tu pa se nekaj časa neuspešno matral tik nad Valvasorjem, dokler ga ni začelo neokusno premetavati nizko okoli Ajdne. Ker mu je bila zadnja znana info, da se Igor matra okoli Petra, se je predal in odpeljal na Bled. Pa videl, da z -2-3 ne bo prišel do kremšnit in je raje obrnil in pristal ob stari cesti.
Zoranov let
V 3 štopih je bil pod Krvavcem, potem z naslednjim gor do Jezerc in pešaka do hotela po LCja.
Podpišem, da bi Zoran danes plačal pizzo v Avstriji, če se tam pod Stolom ne bi “radijsko in vidno razšla”. Od tam do Kranjske pa zelo lepo. Nad Kranjsko konkretno žvečenje nekaj časa, ampak ko ga zahaklam ga lepo zvrtim do 2500 in se brez posebnih upov (sem v primerjavi z zadnjič kar 400m nižji) vržem v Dobrač.
Vendar leti lepo z vetrom in ne zgubljam preveč. Tam pa kombinacija JV-SV in baz. Je bilo parkrat padalo kar konkretno proti horizontali, ampak vse OK.
Potem pa milina do Dravske doline. Trim med 43-50km/h. Tam sem pa že konkretno sf…..n in je že bilo bolj v stilu “dovolj bo”. Po telefonu organiziram prvo varianto logistike, izberem napačno stran doline in se več ali manj zapeljem (scurim) v pristanek.
Igorjev let
Na tleh pa pomislim, da so se mi Lienški šnicli spet izmuznili, ampak je pa zato drugo doživetje-avstrijski vlak . 🙂
Ko pristanem in dodatno preštudiram logistiko, se dogovorim, da me Saša (velika zahvala in objem) pride iskati v Spittal, do tja pa s super vlakom v 30min.
Zoran že prej reši svojega LCja, za kar sem mu konkretno dolžan in dan je rešen. Bil bi pa dan za Vikati, če bi še Zoran pojedel avstrijsko pizzo, ampak je pa cilj za naslednjič.
Še vizualizacija najinih letov:
