Po dolgem času končno spet en sončen dan. Seveda je zjutraj burja in nizka oblačnost/megla, vendar napoved kaže, da bo Grmada super. Še z Megom (ki se že sonči doma) se skoordiniram in razpišem zbor pri Balah ob 11.30, da ne bomo prepozni in bo sonce že desno in bo začel veter obračati (kot je bilo zadnje čase kar pravilo).
In se nas zbere pri Balah kar nekaj: Emil, Mega, Cile, Jean, Erzo in na koncu še Redstar. In začnemo modrovati, saj spodaj piha S od Grčarevca (in to konkreten), čeprav je postaja vse jutro govorila V in še vedno to ponavlja. Vidimo, da se na startu nekaj dogaja in odleti mlad padalec Rudi s Kalc, ki se postavi v veter od leve in stoji na mestu. Počasi curi in se na koncu obrne in z vetrom zapelje proti Planini in pristane nekje tam.
Vsi smo si enotni, da se tudi gor nima smisla zapeljati in že tuhtamo, kam… Še nekdo je gori, ki še čaka in ki pove Jeanu po telefonu, da občasno pihne še vedno gor (včasih pa tudi od zadaj…). In še Kurnikov Jure pešači gor, tako da bomo še malo počakali tu spodaj…
Redstar začne spet z optimizmom gledati na zadevo (“saj bo obrnilo, pa vetra bo vedno manj,…”) in ker postaja spet reče SV, se na koncu odločimo zapeljati gor na oglede.
Seveda lahko naredimo na startu le nekaj fotk, saj oba prisotna potencialna padalca sedita ob svojih nakupčkanih padalih, čakajoč na izboljšanje… Malo še pomodrujemo in se potem zapeljemo dol.
Prej so bile razne ideje kam (Lijak, Čela gora, Jelen, … zdaj še najbolje kaže naraščajoči veter na Zavrhu, ki pa je sicer čisti S…). Eni se odpeljejo domov, jaz tudi proti domu, z namenom odpeljati desno na Zavrh, kamor nameravata tudi Erzo in Emil (ena manjša jata se je že dogovarjala za tja, še prej, ko sploh še ni bilo pravega vetra…).
Pa med potjo Erzo ugotovi, da Delux že lep čas drajsa na Ulovki in Planini. In smo takoj odločeni, da gremo tja tudi mi, saj Zavrharji (Milanče, Mojca,…) v telefonskih obvestilih ugotavljajo, da je veliko vetra, eni pa že scurijo, ker ne morejo v veter okoli vogala Trebelnika…
V Podčelu počakam, da se pripeljejo z Erzovim avtom še Emil in Cile (ki sta ga pustila avtomobila pri BJju) in z LCjem gor in še naprej po kolovozu na sam inkriminirani parking na vrhu. Ker sem tako blizu starta in ker Delux ravno pristaja po lepi urici jadranja, vzamem tazaresno opremo.
Borisov (pred)let
Na startu še nekaj turistov in takoj začnemo postavljati, saj sedaj že piha malo postrani z desne bolj nek SV, namesto prejšnji idealni S. Erzo mi razgrne Maestra2 in takoj zatem odleti. Cile se zafrkava s svojim testnim padalom, ki se mu nekaj zapletajo štrikci, Emil mi sekundira: prvi poskus po dvigu sesujem v levo, drugi me pošlepa v levo in spet sesujem, da mi v tretje Emil naštima padalo poševno na pobočje proti SV in… speljem.
Tesno ob pobočju kar drži in občasno celo malo dvigne, da pridem visoko okoli vogala (pri Planini nad Vrhniko) – le malo pod grebenom in do razglednega stolpa. Erzo vrti nad vrhom Planine in razglednim stolpom in kmalu se nama pridruži še Emil.
Potem pa samo jadramo na blagem vetru sem in tja med stolpom in vogalom, enkrat malo višje, drugič malo pod robom. Emil in Erzo se bolj raztegneta, kot jaz in v nekem trenutku gre Erzo predaleč ven v desno proti Stari Vrhniki in zacuri pod rob. Potem se bori kot lev še kar nekaj časa, dokler le mora priznati, da je gravitacija močnejša.
Erzov let
Cileta enkrat vmes vidim, kako levo od nas nizek zapelje proti dolini.
Midva z Emilom pa še kar drajsava, dokler se ne začne približevati polna ura. Emil odpelje ven, stran od grebena… in potegne do BJja.
Emilov let
Jaz pa od stolpa desno nad Staro Vrhniko, tudi z mislijo, da pridem do BJja. Pa sem vedno bolj nizek in me V (?) kar ustavlja. Ko sem nad zadnjim gričkom pred BJjem, se mi zdi, da sem prenizek, glede na kable, ki jih zagledam (?) vzdolž glavne ceste… ne bi še enkrat začel rehabilitacijo iz nule… in raje sunkovito obrnem nazaj in pristanem na travnikih pod nekdanjo kasarno.
Zoranov let
Med pospravljanjem pride Emil, ki me dostavi do Erzovega avta, saj Erzo po telefonu sporoča, da me bo on peljal gor… ampak to sporoča iz zraka, saj ga je takoj po pristanku Boris zapeljal še enkrat gor !!!
Emil se poslovi, jaz se nastavim v čakalni mode, Boris pa je medtem naredil še enega kratkega.
Borisov kratek
Erzo pa kar jadra in jadra in… jadra. Po skoraj uri imam dovolj čakanja, spravim robo v Erzov avto in takoj dobim štop za gor.
Zakrevsljam po kolovozu gor po LCja (brez palic komaj racam gor) in srečam trojico “Gorenjcev”, ki prihaja z Zavrha in sedaj tukaj išče štart Ulovka (AirPanonia, Jugo in Trudnov Blaž). S tavanja jih preusmerim na pravo pot, 2 gresta v avto po padali in smo spet hitro skupaj.
Še dobro, da so z mano, saj je v zadnjem delu kolovoz zabasan z vejevjem in koli, da tudi z LCjem ne morem več nazaj dol… Ko za silo očistimo kolovoz, gremo na start, kjer jim nudim osnovne napotke kako leteti, saj so prvič tukaj.
Potem pa hitro nazaj v LCja… in se spet zabijem v kupe vejevja, saj lastnik te gozdne parcele ravno spet vlači ovire na kolovoz in se srečava iz oči v oči… ampak to je že druga zgodba, ki se je na koncu srečno izšla…
Erzo pa še kar jadra to svojo drugo rundo…
Erzov popravc
Komentar leta: Popravc, do sitega: ljudi na Stolpu kot še nikoli in vsak snema, saj je to sodobna digitalna doba. Na blizu zakličem svoj mail in res do večera dobim posnetek od neznanca. Hvala. [20.10.2024 20:17] Jože Iskra : Hoja ali letenje? Jaz sem imel lepši pogled, ker sem gledal tebe, ni me zeblo, imel sem zeleno pijačo in pogled poleg nate, tudi na raznobarvne hlače. Če bi splezal po stopnicah, bi lahko gledal tudi dol. No ja ja. Samo da se ne leži doma kot ti rečeš. Upam, da ne boš hud k na tvoji strani take klanfam. Čestitke za vztrajnost [20.10.2024 19:00] Andrej Erznožnik : Popravc [20.10.2024 19:09]
