Padalska jata

Čeprav sem bil včeraj zvečer pošteno zdelan po celodnevnem tavanju s Pojetovo Slavko ob iskanju startov pod Storžičem, me je Erzo prepričal za današnjo akcijo na Mangrtu – ker je bila predvidena tudi soudeležba Lučke kot najine zemeljske podpore, sem predvideval od aktivnosti predvsem sedenje v avtu in pod padalom.

Še pred 8.30 me Erzo in Lučka naložita v avto(dom) in gasa po Gorenjski do Radeč in okoli ovinka na Predel in čez ter levo po Mangrtski cesti na parking pred rampo pod padalskim startom Mangrt.

Prečudovit jesenski dan z globoko modrino neba (brez oblakov) in nepopisnimi razgledi po okoliških gorah… Kar nekaj časa postopamo naokoli in fotkamo.

Potem se jaz počasi z robo odpravim gor na start,

za mano pa Erzo in Lučka ob množici padalcev, ki so ravno prispeli (lokalni in tudi bolj od daleč, poznani in neznani).

Po dolgem času se med pripravljanjem spet pozdravim s Hrovatovo Darjo in Janijem. Na startu pihlja lepo gor. Prva odleti Darja

in kmalu začne nabirati na desno nad tuneli, kar pomeni zeleno luč tudi za preostale 🙂 .

Lepo odletim pod Erzovim nadzorom in hitro nekaj naberem in okoli škrbine na pobočja nad tuneli pod špicami mejnega grebena. Drug za drugim se pridružijo tudi ostali. Potem pa tu vrtim(o), včasih več na kupu, včasih manj, nekaj zacurimo, pa se spet rešimo … in tako, dokler se ne napolni ura.

Nekateri so že prej odstopili, nekateri so se rešili iz globoke curaže spet nazaj na 2000. Z Erzom nekajkrat vrtiva skupaj in ves čas imam namen, da takoj, ko bom dovolj nabral zapeljem čez greben in proti Ratečam. Pa se mi vedno zdi, da sem še majčkeno prenizek, čeprav sem pobral tudi rahlo čez 2200…

V enem trenutku Erza zgubim iz vidnega polja (kar sicer itak ni težko…) in ga potem iščem, ker si mislim, da je zacuril ali se odpeljal malo stran… in res je odpeljal “malo stran” – do Rateč.

Erzov let

Darja je Janiju po postaji sporočila, da pristaja v Logu in bo rešila njun avto.

Darjin let

Tako se je lahko tudi Jani brez skrbi odpeljal po zraku domov.

Janijev let

Andrej Erznožnik : Točen po voznem redu [31.10.2024 13:42] Zoran Gaborovič : 👍 [31.10.2024 14:35]

Sam pa še pol ure drajsam in poskušam dovolj nabrati za čez, na koncu obupam in se v velikem loku odpeljem naokoli in dol v Log.

Zoranov let

Lučka me kmalu pobere in naju odpelje v Rateče, kjer pri Darji in Janiju že čaka Erzo (ki ga je pobrala Darja). Naložimo se v njun terenc in gor “na ogled” njihovega privatnega starta Žlebe, kjer uživamo v limončelu in klepetu ob ugašanju prelepega dneva (za odleteti piha žal narobe, čeprav se Erzu po vsakem kozarču zdi smer bolj prava…).

Ob mraku se odpeljemo dol in potem še na večerjo Pri Martinu, kjer se nam pridružita še Bizjakova Tina in Sušev Primož z njuno malo princesko 🙂 .

Po primarni terapiji me Erzo že pokliče, kdaj da lahko pridem na Vrhniko za na Grmado in kar takoj predlaga zbor on 12h (kar lahko potrdim). Vreme je po jutranjih meglah dokaj sončno, z rahlo inverzijo na 600 in generalnim V, SV ter močnejšo burjo zjutraj, ki naj bi čez dan izvenela.

Na zboru se le jaz presedem k Erzu, saj je že cela predhodna (!?!) nenapovedana ekipa (Poje, Mega in Emil) na Grmadi. Baje so šli prej, da fiksirajo steber za postajo (kar pa jim ne uspe, saj so kajle predebele, Mega pa je pustil v avtu spodaj svoje osnovno sredstvo, ki bi edino lahko pomagalo rešiti problem – službeno gozdarsko sekirco…). Tako morajo pač odleteti … in takoj pocurijo v močnem vetru z leve okoli roba.

Emilov predlet

Megov predlet

Jožetov predlet

Ko se z Erzom peljeva k Balam, srečava pred mostom odhajajočega Emila, potem pa se pri Balah samo še preloživa k čakajočima Megu in Jožetu. Ko Mega spelje, pripelje še Jean, se stlači k nam… in gor.

Na startu piha večinoma z leve, vendar se smer vedno bolj obrača tudi po poseki gor. Jean takoj postavi, precej razmetavajoče odleti, zacuri, pa levo hitro spet pobere. Drugi je Erzo, ki ga še bolj razmetava in celo postoji na robu (mogoče bi kar podrl…), da se potem le vrže čez rob in sledi Jeanovi usodi.

Mega in Jože sta medtem z ošpičenimi kajlami fiksirala drog in Mega že lahko sekundira pri mojem odletu.

Na srečo pride pravi interval, saj me ob prvem dvigu in začetnem premetavanju po startu odlifta na robu (res pa imam sprva kar težavo spraviti noge v kokon). Potem odletita še Jože in Mega.

V zraku je spredaj pred startom čutiti kar veliko vetra, ki ga enkrat instrument kaže z leve, enkrat z desne, ampak dviguje pa lepo, tako da sem hitro čez 1000.

Potem pa drajsam(o) levo in desno in naprej in nazaj. Enkrat so višji eni, drugič drugi (no, jaz sem večinoma v spodnjih nadstropjih), eni se potegnejo bolj proti Grčarevcu, drugi manj. Tako se počasi nabira polna ura in ko naredi cin, se zapeljem še daleč ven nad Jakovico in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Jean pri Balah in izgine, še predno sam pospravim in pridem do preostalega Erzovega avta.

Jeanov let

Mega je pristal nad cesto.

Megov let

Erzo pa bolj proti Hasbergu, kjer ga naloživa z Megom.

Erzov let

In gor po Pojetov in Megov avto, medtem ko Jože pristane na Polju daleč proti Grčarevcu.

Jožetov let

Jože Poje : Bolj razvleč pa ne znam. Samo da je čez 20 km. [29.10.2024 14:58]

Sam prevzamem Jožetov avto, ga poberem na obcestnem parkingu pred Grčarevcem, kjer čaka tudi Erzo in na Vrhniko.

Letenje dosti nad današnjimi pričakovanji 🙂 .

Ker je danes napovedan lep dan z naraščajočim JZ po višini in čez večino SLO (in je poleg tega še nedelja), je nujno treba nekam iti. JZ del SLO bo oblačen, zato razmišljamo o Gorenjski, kjer bo vseeno nekaj manj vetra. Z Erzom se zgodaj dogovoriva za Zabreško planino pod Stolom kjer že dolgo nismo bili (kot tudi sicer po Gorenjski…), saj imamo zemeljsko podporo rešeno z Lučko.

Prvotno prijavljeni Pojetov Jože odpove, Delux pa v Elektrika naloži še Lučko in Erza in jih pripelje na britof pod Šmarno goro, kjer jih čakam. Še sam se preložim v Elektrika in proti Radovljici. Danes nisem povsem svoj, saj se že od jutra počutim dokaj čudno in o tem tudi obvestim soudeležence…

Res hitro smo z AC v Žirovnici in ob jezerčku na začetku doline Završnice. Ogromno avtov in nedeljskih pohodnikov in sprehajalcev. Mi ujamemo pravi interval za prost prehod skozi rampo in po gozdni cesti vijavaja strmo gor do rampe pred planino.

Ko se pripravljamo, se pripelje še nekaj avtov znanih in nepoznanih gorenjskih padalcev, s katerimi je bil prej v stiku Erzo in so mu potrdili, da je ta štart prava izbira za danes. Počasi odpešačimo mimo planšarije po strmem travniku na zgornji del in začnemo postavljati.

Gorenjska je vsa v soncu in jesenskih barvah, le Stol in najvišji vrhovi Karavank za nami se skrivajo v bazah. Kmalu prvi odletijo, pa tudi mi trije smo pripravljeni. Poslovimo se od Lučke. Odletim prvi od naše trojice pod Borisovim budnim očesom 🙂 .

Nikakor ne morem pobrati (nekateri so že visoko pod Stolom, nekateri niže, jaz pa drajsam po kucljih pod planino. Nekajkrat celo naberem, še največ, ko grem malo v kotel proti Ajdni, kjer iz nižav pobira Delux. Pa spet padem iz dviganja in še tavam sem in tja, da se le nekako obdržim na višini planine okoli 1200.

Po debele 1/2 ure obupam in se zapeljem na prednji greben nad Žirovnico, saj vidim, da jih je nekaj tam vsaj malo pobralo in drajsajo po grebenu. Tudi sam spredaj pred grebenom nekaj naberem in potem oddrajsam ob grebenu do Begunj (za Sv.Petrom). Sedaj pa še eno rundo nazaj (nad mano se mi na grebenu pridruži tudi Erzo) do Žirovnice. Erzo podaljša naprej, dokler gre.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Debelo uro se matram zgolj s fly me, ko ni oudie crkne oz se ne postavi GPS in res ne razumem, vsaj tist vario bi lahko delal…. potem pa se na Rebri zbudi iz sna [27.10.2024 21:53] Marko Vukelić : Letis ko lud , 26 letova Tebi je sezona 10. misec 😅 [28.10.2024 02:22]

Jaz pa obrnem in četro stranico zaključim v Begunjah na uradnem pristanku pod Petrom.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, se mi na pristanku pridruže še Delux.

Borisov let

Sky Rider : Nizki, uživaški oblaki. [27.10.2024 18:36]

In kmalu sta tukaj tudi Lučka in Erzo, da se zapeljemo na zaključno druženje v restavracijo na letališče.

Zjutraj v LJU še vse megleno in gnilo (popoldne naj bi se zboljšalo). Napovedanega je kar nekaj JZ, ki bo z višino naraščal. Ko skeniram vremensko situacijo, je še vse v meglah oziroma v bazi (Vipavska, Notranjska…), ampak Erzo začne priganjati, da je nekam treba iti čimprej (ura je cca 11.30).

Strmca je še znosna, pa v bazi, Vremščica je pod bazo, pa skoraj nič vetra (2/4 J). Posvetujem se z Rajkom, kako se mu zdi Vremščica s hišnega praga, pa ga nič preveč ne vleče nikamor… Erzo pa neha čakati na dejstva (edino pametno) in skliče zbor na Vrhniki za 12.20. Še Delux potrdi, ko se že vozim dol v popoln zastoj na Kozarjah, ki ga delno obvozim po stari cesti čez Dolgi most (kar mi zamudo 17 min zmanjša na 1 min).

Zamudi pa Delux (da Erzo spet nervozen ratava…). Še Mega naj bi pobrali na Uncu (ko Erzo pohodi gas z Vrhnike), pa vmes pod nujno odpove, saj so ga popolnoma prizemljile nepričakovano nujne zemeljske obveznosti 😉 .

Med vožnjo sporočimo Rajku, da gremo na Vremščico (malo se po kameri tam temni oblaki dvignejo, veter je narastel na 4/5,4 – medtem ko je Strmca že okoli 9, pa še vedno v bazi…). Rajko kmalu potrdi soudeležbo Gorazda in njega in na parkingu pri Brežcu se nam priključita v Erzov avtodom 😉 .

Previdno pelje Erzo na Zgornji start na sam vrh v pričakovanju nepremostljive luže, ki je ni. Ko izstopimo, so oblaki lepo nad zgornjim startom, vse pa deluje še dokaj gnilo. Ampak, ko stopimo na rob, nas sprejme “idealen” veter, katerega sunki že skačejo čez 8.

Takoj postavimo in v luft Erzo in Gorazd in v 3.poskusu tudi jaz pod supervizorstvom Deluxa, ki poskakuje po startu in kroti svojega majčkenega KodeP (samo tega ima danes sabo)…

Erzo pa že kmalu ujame toplega dinga.

Erzov toplanding

Najprej lepo zajadramo sem in tja po pobočjih med zgornjim in spodnjim startom (pa še malo čez). Sprva je tudi malo posijalo sonce skozi luknje v oblakih in nam obetalo, da bomo lepo pobirali.

Medtem Delux pridno štartuje in nabira tople dinge.

Borisov 1.let

Borisov 2.let

Borisov 3.let

Borisov 4.let

Potem pa se oblaki spet zgostijo in vetra je vedno manj. Prvi zacuri Gorazd in se odpelje proti letališču.

Gorazdov let

Potem pridem prenizko jaz in se mu pridružim na letališču.

Zoranov let

Kmalu za tem se nama pridruži tudi Erzo.

Erzov 2.let

Rajko pa je potegnil malo čez pisto bliže svojemu avtu in nas pride iskati, medtem, ko pospravimo. Jasno je, da moramo še enkrat gor, saj vidimo v zraku 2 padalca (familija Kurnik), ki drajsata sem in tja spet višje nad grebenom. Pod Piko poberemo še Deluxa, ki je zadnji let podaljšal v nižino.

Borisov 5.let

Ko pridemo gor (nekateri z namenom, da bomo/bodo zgolj šoferji, saj je vmes veter spet upadel), pa je na robu spet obilica vetra, da takoj vsi spet začnemo postavljati (sam sem hotel v drugo s tangicami, pa so me zaustavili, saj je vetra spet za pravo jadranje).

Zaradi svojega štorkljanja v avto in nazaj vsled menjave opreme, sem tokrat zadnji (prihandla pa do gor Boris, ki nadaljuje s serijo toplih dingov – startuje pa s skalce na samem vrhu…

Borisov 6.let

Ko speljem, kar lepo zajadram, čeprav se mi zdi, da me kar nekaj bremza … dokler mi Delux ne začne s tal vpiti (in ga končno razumem), da imam zavozlane štrikce.

Borisov 7.let

Res mi od sredine proti levi kar močno vleče dol zadnji rob in to nekako poskušam kompenzirati s komandami, ampak to ni to…

Poskušam pobrati, da bi prišel gor in toplandal, pa se uspem spajsati komaj za nekaj m. Padalo sicer obvladujem in se mi ne zdi nič kritično, ampak jadranje ni, kot bi moralo biti.

Medtem Gorazd, Erzo in Rajko počasi zacurijo.

Rajkov 2.let

Erzov 3.let

Sam pa se zrajtam, da je tukaj vendar tudi Spodnji start, za katerega pa imam z malo truda dovolj višine. In tako ujamem že drugega toplega dinga v zadnjih dneh 🙂 .

Zoranov toplanding na spodnjem startu

Takoj, ko sem sesul padalo, so se zamotani štrokci sprostili in spet lahko potegnem.

Boris pristane v zadnjem podaljšanem letu pod Piko, kot je prej.

Borisov 8.let

Jaz pa še nekaj časa jadram sem in tja in se potem v curjenju na koncu zapeljem do letališča.

Zoranov 3.let

Med pospravljanjem ostali rešujejo logistiko in gredo gor po oba avta. Erzo pa seveda ne bi bil Erzo, če ne bi še enkrat odletel (saj je dovolj šoferjev tudi brez njega 🙂 ).

Erzov 4.let

Boris pobere z avtom najprej mene, potem pa greva še po Erza.

In proti domu, ves čas z namenom, da bi se nekako še lotili zaključnega druženja (vsaj s pijačo, če že ne tudi s picami). Pa je, po eni strani problem časovni pressing, pod katerim je Erzo zaradi prihajajočih večernih zemeljskih obvez (temu pressingu bi se komot izognil, če bi se odpovedal npr.zadnjemu letu 😉 ), po drugi pa moje upiranje prehranjevanju, saj moram malo zbiti letalno težo, ki je v zadnjem času narasla čez predvideno zgornjo mejo…

Ampak na koncu si pred Vrhniko Erzo in Delux na daljavo naročita želeno, jaz pa se s slinami v ustih poslovim v svojem nepreklicnem vztrajanju…

Kmalu nas pa že pričaka Rajkov filmček današnjega druženja: