ves dopoldan v megli LJU kotline (po telefonu) iščem, kam bi šel danes (na sonček, ki povsod naokoli že toplo greje od ranega jutra…). Glede na včerajšnje dogajanje si želim kakšen nov, zaresen start.

Dopoldne mineva v tovrstnem bluzenju, zato se na koncu zbašem v LCja in proti Strmci (da ne bom še brez letenja ostal na koncu dneva). Z Megom sva bila hitro zmenjena, med potjo pa pokličem še Mojco, ki je tudi za akcijo.

Megov avto pustimo pri Balah, Mojčinega spodaj na pristanku in z LCjem gor. Na startu že kar močno piha (4-5/6-8), v zraku že Jean drajsa sem in tja s kompanjonom.

Mega in Mojca mi pripravita padalo, medtem ko se bašem v zic in hitro v luft: Mojca, Zoran in Mega.

Potem pa uro jadranja predvsem v kotlu med Sedlom in Petričem, z daljšimi potegi ven nad sredo doline (naberem tudi čez 1100) in s curažo naprej v smeri Studena… in nazaj spet brez težav pobirati na Petriču.

Po napolnjeni uri se zapeljem z vetrom do Hasberga in po zavoju po liftu dol, da še do Bal ne pridem.

Zoranov let

Mojca potegne malo naprej od pokopališča.

Mojčin let

Mega pa vmes.

Megov let

Jean je pristal na koncu Polja.

Jeanov let

Mega pobere Mojco in mene in pod Strmco in na start v reševanje avtov.

Dosti bolje, kot sem pričakoval 🙂 .

Čeprav sem bil včeraj zvečer pošteno zdelan po celodnevnem tavanju s Pojetovo Slavko ob iskanju startov pod Storžičem, me je Erzo prepričal za današnjo akcijo na Mangrtu – ker je bila predvidena tudi soudeležba Lučke kot najine zemeljske podpore, sem predvideval od aktivnosti predvsem sedenje v avtu in pod padalom.

Še pred 8.30 me Erzo in Lučka naložita v avto(dom) in gasa po Gorenjski do Radeč in okoli ovinka na Predel in čez ter levo po Mangrtski cesti na parking pred rampo pod padalskim startom Mangrt.

Prečudovit jesenski dan z globoko modrino neba (brez oblakov) in nepopisnimi razgledi po okoliških gorah… Kar nekaj časa postopamo naokoli in fotkamo.

Potem se jaz počasi z robo odpravim gor na start,

za mano pa Erzo in Lučka ob množici padalcev, ki so ravno prispeli (lokalni in tudi bolj od daleč, poznani in neznani).

Po dolgem času se med pripravljanjem spet pozdravim s Hrovatovo Darjo in Janijem. Na startu pihlja lepo gor. Prva odleti Darja

in kmalu začne nabirati na desno nad tuneli, kar pomeni zeleno luč tudi za preostale 🙂 .

Lepo odletim pod Erzovim nadzorom in hitro nekaj naberem in okoli škrbine na pobočja nad tuneli pod špicami mejnega grebena. Drug za drugim se pridružijo tudi ostali. Potem pa tu vrtim(o), včasih več na kupu, včasih manj, nekaj zacurimo, pa se spet rešimo … in tako, dokler se ne napolni ura.

Nekateri so že prej odstopili, nekateri so se rešili iz globoke curaže spet nazaj na 2000. Z Erzom nekajkrat vrtiva skupaj in ves čas imam namen, da takoj, ko bom dovolj nabral zapeljem čez greben in proti Ratečam. Pa se mi vedno zdi, da sem še majčkeno prenizek, čeprav sem pobral tudi rahlo čez 2200…

V enem trenutku Erza zgubim iz vidnega polja (kar sicer itak ni težko…) in ga potem iščem, ker si mislim, da je zacuril ali se odpeljal malo stran… in res je odpeljal “malo stran” – do Rateč.

Erzov let

Darja je Janiju po postaji sporočila, da pristaja v Logu in bo rešila njun avto.

Darjin let

Tako se je lahko tudi Jani brez skrbi odpeljal po zraku domov.

Janijev let

Andrej Erznožnik : Točen po voznem redu [31.10.2024 13:42] Zoran Gaborovič : 👍 [31.10.2024 14:35]

Sam pa še pol ure drajsam in poskušam dovolj nabrati za čez, na koncu obupam in se v velikem loku odpeljem naokoli in dol v Log.

Zoranov let

Lučka me kmalu pobere in naju odpelje v Rateče, kjer pri Darji in Janiju že čaka Erzo (ki ga je pobrala Darja). Naložimo se v njun terenc in gor “na ogled” njihovega privatnega starta Žlebe, kjer uživamo v limončelu in klepetu ob ugašanju prelepega dneva (za odleteti piha žal narobe, čeprav se Erzu po vsakem kozarču zdi smer bolj prava…).

Ob mraku se odpeljemo dol in potem še na večerjo Pri Martinu, kjer se nam pridružita še Bizjakova Tina in Sušev Primož z njuno malo princesko 🙂 .

Po primarni terapiji me Erzo že pokliče, kdaj da lahko pridem na Vrhniko za na Grmado in kar takoj predlaga zbor on 12h (kar lahko potrdim). Vreme je po jutranjih meglah dokaj sončno, z rahlo inverzijo na 600 in generalnim V, SV ter močnejšo burjo zjutraj, ki naj bi čez dan izvenela.

Na zboru se le jaz presedem k Erzu, saj je že cela predhodna (!?!) nenapovedana ekipa (Poje, Mega in Emil) na Grmadi. Baje so šli prej, da fiksirajo steber za postajo (kar pa jim ne uspe, saj so kajle predebele, Mega pa je pustil v avtu spodaj svoje osnovno sredstvo, ki bi edino lahko pomagalo rešiti problem – službeno gozdarsko sekirco…). Tako morajo pač odleteti … in takoj pocurijo v močnem vetru z leve okoli roba.

Emilov predlet

Megov predlet

Jožetov predlet

Ko se z Erzom peljeva k Balam, srečava pred mostom odhajajočega Emila, potem pa se pri Balah samo še preloživa k čakajočima Megu in Jožetu. Ko Mega spelje, pripelje še Jean, se stlači k nam… in gor.

Na startu piha večinoma z leve, vendar se smer vedno bolj obrača tudi po poseki gor. Jean takoj postavi, precej razmetavajoče odleti, zacuri, pa levo hitro spet pobere. Drugi je Erzo, ki ga še bolj razmetava in celo postoji na robu (mogoče bi kar podrl…), da se potem le vrže čez rob in sledi Jeanovi usodi.

Mega in Jože sta medtem z ošpičenimi kajlami fiksirala drog in Mega že lahko sekundira pri mojem odletu.

Na srečo pride pravi interval, saj me ob prvem dvigu in začetnem premetavanju po startu odlifta na robu (res pa imam sprva kar težavo spraviti noge v kokon). Potem odletita še Jože in Mega.

V zraku je spredaj pred startom čutiti kar veliko vetra, ki ga enkrat instrument kaže z leve, enkrat z desne, ampak dviguje pa lepo, tako da sem hitro čez 1000.

Potem pa drajsam(o) levo in desno in naprej in nazaj. Enkrat so višji eni, drugič drugi (no, jaz sem večinoma v spodnjih nadstropjih), eni se potegnejo bolj proti Grčarevcu, drugi manj. Tako se počasi nabira polna ura in ko naredi cin, se zapeljem še daleč ven nad Jakovico in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Jean pri Balah in izgine, še predno sam pospravim in pridem do preostalega Erzovega avta.

Jeanov let

Mega je pristal nad cesto.

Megov let

Erzo pa bolj proti Hasbergu, kjer ga naloživa z Megom.

Erzov let

In gor po Pojetov in Megov avto, medtem ko Jože pristane na Polju daleč proti Grčarevcu.

Jožetov let

Jože Poje : Bolj razvleč pa ne znam. Samo da je čez 20 km. [29.10.2024 14:58]

Sam prevzamem Jožetov avto, ga poberem na obcestnem parkingu pred Grčarevcem, kjer čaka tudi Erzo in na Vrhniko.

Letenje dosti nad današnjimi pričakovanji 🙂 .

Danes ni napovedanega praktično nič vetra z večinoma rahlo JZ tendenco in jutranjo/dopoldansko meglo.

Že zjutraj se dogaja zgodovina, ko pokliče Erzo, da gresta z Pojetovim Jožetom na Velebit (Jože ima za cilj kot prvi zemljan poleteti na Goli otok…). Sam pa kar ne vem, kakšno idejo bi imel, saj je napoved za dol se metati s hribov, jaz pa sem “starejši občan, ki sem poleg tega še gibalno oviran” 😉 in se naprej smilim samemu sebi…

Ker je na Slivnici rahla JZ sapica in je baza nekaj nad vrhom, predlagam Milanćetu, da greva/gremo tja. Pa nekaj cinca in bi šel na Kovk (kjer je 0 in rob v bazi…). Po dolgotrajnem navzkrižnem neusklajevanju se odloči za pot v smeri Polhovega Gradca, jaz pa se še naprej smilim samemu sebi in bluzim po telefonu kje, kam, kako…

Potem pa na XCglobe zagledam, da je nekdo odletel z Ravnih senožeti = vznožje Kamniškega vrha, kjer je bila “zibelka slovenskega jadralnega padalstva…” in jaz v bistvu tega štarta še nimam, saj so v časih moje manjše gibalne oviranosti bili cilji tam naokoli predvsem vrhovi (npr. sekundarni vrh Planjava ali sam Kamniški vrh). In se napalim, da grem poskusiti prilesti na vrh teh senožeti, kjer se potem nadaljujejo poti na sam Kamniški vrh.

Ob mojem odhodu iz LJU je tu že sonce, bolj kot pa se približujem Kamniku, bolj je vse zabasano in Kamniškega vrha se tudi pod razno ne vidi. V Stahovici sem končno dovolj blizu, da skozi megličavost vidim pobočja, sam Kamniški vrh pa je nepreklicno skrit v megli/bazi.

Do zadnje kmetije vasice Slevo in še do konca kolovoza pri peskokopu. Sestavim palice in si naložim srednje lahko opremo (Kimfly M24 in tangice z novim napihljivim protektorčkom…) in v klanec. Vreme je gnilo, vendar cedeča vlaga v zraku vsaj hladi, tako da ne zakuham že po 100m…

Počasi gor do razpotja kjer izberem kar strmo varianto, direkt gor po slemenu. Čeprav hodim počasi, se višinci kar nabirajo in po 40min sem 330m višje na vrhu travnikov – in strmine.

Malo tavam sem in tja, da si izberem najbolj primerno lokacijo, saj so zgornji deli senožeti kar položni. Raztegnem M24 šele potem, ko napihnem protektor in sem kompletno opremljen. Res je vse gnilo naokoli in baza je mogoče 50m nad mano. Vetra čisto nič, s teoretično tendenco na gor.

Cuknem in M24 spravim hitro nad sebe, ampak po obratu ne nosi nič in pošteno zalaufam po strmini dol (sem že pozabil, da M24 rabi kar nekaj vzletne hitrosti, kar pa ni problem, saj je bilo običajno kvečejmu preveč vetra, ne premalo, kot je danes). In nekako speljem, vendar sem nizko nad tlemi in tu je že naslednja polička travnika. Rahlo potegnem komande, da me malo dvigne naprej in … speljem nad platojčkom… Potem pa v popolnem miru odglajdam do travnika pri Bistričici pred Stahovico.

Zoranov let

Ko pospravljam, gre kar nekaj avtov mimo. Ko zaključim in pomaham naslednjemu, pa mi ustavi domačinka prav z zadnje kmetije, nad katero sem parkiral LCja 🙂 .

Kljub turobnemu dnevu (v tem koncu SLO), sem vesel kot radio, saj sem pričakoval dosti hujše probleme pri mojem prvem H&F po dolgem času 🙂 🙂 .

Ker je danes napovedan lep dan z naraščajočim JZ po višini in čez večino SLO (in je poleg tega še nedelja), je nujno treba nekam iti. JZ del SLO bo oblačen, zato razmišljamo o Gorenjski, kjer bo vseeno nekaj manj vetra. Z Erzom se zgodaj dogovoriva za Zabreško planino pod Stolom kjer že dolgo nismo bili (kot tudi sicer po Gorenjski…), saj imamo zemeljsko podporo rešeno z Lučko.

Prvotno prijavljeni Pojetov Jože odpove, Delux pa v Elektrika naloži še Lučko in Erza in jih pripelje na britof pod Šmarno goro, kjer jih čakam. Še sam se preložim v Elektrika in proti Radovljici. Danes nisem povsem svoj, saj se že od jutra počutim dokaj čudno in o tem tudi obvestim soudeležence…

Res hitro smo z AC v Žirovnici in ob jezerčku na začetku doline Završnice. Ogromno avtov in nedeljskih pohodnikov in sprehajalcev. Mi ujamemo pravi interval za prost prehod skozi rampo in po gozdni cesti vijavaja strmo gor do rampe pred planino.

Ko se pripravljamo, se pripelje še nekaj avtov znanih in nepoznanih gorenjskih padalcev, s katerimi je bil prej v stiku Erzo in so mu potrdili, da je ta štart prava izbira za danes. Počasi odpešačimo mimo planšarije po strmem travniku na zgornji del in začnemo postavljati.

Gorenjska je vsa v soncu in jesenskih barvah, le Stol in najvišji vrhovi Karavank za nami se skrivajo v bazah. Kmalu prvi odletijo, pa tudi mi trije smo pripravljeni. Poslovimo se od Lučke. Odletim prvi od naše trojice pod Borisovim budnim očesom 🙂 .

Nikakor ne morem pobrati (nekateri so že visoko pod Stolom, nekateri niže, jaz pa drajsam po kucljih pod planino. Nekajkrat celo naberem, še največ, ko grem malo v kotel proti Ajdni, kjer iz nižav pobira Delux. Pa spet padem iz dviganja in še tavam sem in tja, da se le nekako obdržim na višini planine okoli 1200.

Po debele 1/2 ure obupam in se zapeljem na prednji greben nad Žirovnico, saj vidim, da jih je nekaj tam vsaj malo pobralo in drajsajo po grebenu. Tudi sam spredaj pred grebenom nekaj naberem in potem oddrajsam ob grebenu do Begunj (za Sv.Petrom). Sedaj pa še eno rundo nazaj (nad mano se mi na grebenu pridruži tudi Erzo) do Žirovnice. Erzo podaljša naprej, dokler gre.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Debelo uro se matram zgolj s fly me, ko ni oudie crkne oz se ne postavi GPS in res ne razumem, vsaj tist vario bi lahko delal…. potem pa se na Rebri zbudi iz sna [27.10.2024 21:53] Marko Vukelić : Letis ko lud , 26 letova Tebi je sezona 10. misec 😅 [28.10.2024 02:22]

Jaz pa obrnem in četro stranico zaključim v Begunjah na uradnem pristanku pod Petrom.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, se mi na pristanku pridruže še Delux.

Borisov let

Sky Rider : Nizki, uživaški oblaki. [27.10.2024 18:36]

In kmalu sta tukaj tudi Lučka in Erzo, da se zapeljemo na zaključno druženje v restavracijo na letališče.