Padalska jata

25.07.2015 1.49 ponoči. Stojimo v dolgi koloni avtomobilov (večinoma turistov, ki odhaja proti Makedoniji in morda naprej v Grčijo) cca 200 m pred izhodno mejno kontrolo iz Srbije v Makedonijo nekaj pred Kumanovim. Čakamo že pol ure in vsaj še enkrat toliko bomo, saj se kolona pomika zelo počasi. Srbska obmejna policija vsak potni list poskenira, kot ga je tudi 6 ur prej, ko smo (tranzitno) vstopali v Srbijo iz Hrvaške. Baje da je treba imeti natančen nadzor nad pretokom na meji: da vsak (turist), ki je bil pri vstopu v Srbijo evidentiran, državo tudi evidentirano zapusti. Sicer se zgodi kaj ??

Ko čakamo, na desni ob cesti v smeri mejnih objektov opazim verigo lučk, ki brezskrbno poplesavajo v temi. Še ostali pogledajo v to smer in vidimo, da se cesti s travnika ob njej približuje kolona ljudi… nekateri imajo majhen nahrbtnik, drugi boršo, nekateri nič. Najprej se nam zdi, kot da so to neki pohodniki – verjetno kakšen spominski pohod… Ob 2h ponoči ??!

Potem vidimo, da koloni ni konca, to je neskončna kača, ki se vije iz teme iz makedonske strani in prihaja v soj cestne razsvetljave ob mejnem prehodu. 200 m od oboroženih srbskih policajev, carinikov, vsega varnostnega obmejnega sistema !!! Prvi stopijo čez obcestno ograjo in nekaj jih s telefoni nazaj poslika prihajajočo kolono. Gledamo in nam nič ni jasno. Sopotnica v angleščini vpraša, kdo so, od kod prihajajo. »Iz Sirije«, je odgovor, »Bežimo pred vojno. A smo že čez makedonsko mejo?«…  Potrdimo, da so že čez in ne moremo verjeti, kar vidimo. Hitro potegnemo še svoje telefone in posnamemo tole:

exodus

   https://www.youtube.com/watch?v=IbqL6F4Fq8Q

Od zadaj pa še kar prihajajo novi in novi. Na grobo se nam zdi, da mora biti vsaj 300-400 ljudi. Nekateri nadaljujejo naprej v Srbijo kar po glavni cesti, nekateri še v koloni ob njej. Zdi se nam, da sanjamo. Pa se avtomobilska kolona pomakne rahlo naprej in spet smo v »našem svetu« v nadaljevanju igrice.

Ko policist pol ure kasneje pomembno skenira naše potne liste in jih natančno pregleduje (mogoče smo iskani teroristi ?), tudi pogleda ne, ali so v avtu isti ljudje, kot na slikah v dokumentih. Sploh ne dvigne glave, kaj šele da bi se ozrl in pogledal na kolono, ki je 200m stran od njega prišla iz teme in v njej spet izginja (no lučke še vedno brezskrbno utripajo). Pa najbrž niti ni razloga, da bi dvignil glavo, saj ta kolona ne namerava ostati v Srbiji, ampak hoče naprej, tja nekam v obljubljeno deželo EU….

Važno je, da on odigra svojo igrico…

Zapisal Zoran

P.S.: kakšen dan kasneje nam Mile na startu pove, da imajo vsi ti begunci možnost prostega prehoda čez makedonsko ozemlje, vendar ga morajo zapustiti v največ 48 urah. Pa da so ti begunci skoraj brez izjeme izobraženci, intelektualci,… revni ostajajo v vojni… Vendar makedonski državljani beguncem ne smejo ustavljati ali jih kakorkoli prevažati, sicer jim grozi zaporna kazen ?!  (Tudi padalci smo opazili, da s štopom za vračilo v bazo ni več lahko) !?

Pa še to: Mile pravi, da ljudem (v Makedoniji, mogoče je mislil tudi širše…) ni povsem jasno, ali so to res begunci, ali gre za načrtno islamizacijo Evrope (EU ?) ….!!!!!!!!!!

Tudi danes ne morem pred poldnevom nikamor. Edo že pritiska, ker bi rad šel čimprej – na Gorenjsko. Jaz pa gledam proti Gorenjski razvoj iz avta, gledam na kamerah, gledam napoved – in me vedno manj mika tja. Še spodnji konec SLO malo raziščem, pa Mega že poroča o grmenju in črnini proti Postojni.

Edino luknjo še kaže radarska slika  proti Vrhniki in po posvetu z Domnom (ki je tudi že s padalom na standby) se odločimo za Slevico.

Z Edom vsak s svojim avtom v Horjul, pri Športni k Domnu in gor na start.

Zadaj razvoj, proti Krimu vse zastrto in temno (že dežuje?), nad Horjulom še bazice in sonček. Piha na trenutke močno, vendar lepo gor J-JV (pri Športni je pihalo dol – S).

Edo takoj postavi, malo balansira v močnem vetru in spelje. Z Domnom ga opazujeva: ga kar drži in začne nabirati proti visoki karfijoli levo. Občasno spet močni sunki in meni je vedno manj. Tudi Domen okleva, ko pa se Edo umakne od karfijole po grebenu proti Korenu, začne postavljati: danes se bo očitno dalo jadrati (kar mu doslej tukaj še ni uspelo). Mene sploh ne vleče in iščem še kak bolj konkreten razlog, zakaj ne bi šel: ja občasno spet močno prbije in zašumijo drevesa…

Pomagam postaviti Domnu, ko Edo javi, da je pristal kar zgoraj na travnikih pri Korenu in da ni glih za uživat. Ampak Domna to ustavi samo za trenutek. Pripravi se do konca, v močnem vetru kar nekajkrat dvigne, da končno spelje in zajadra pred stopnico, kjer ga lepo dvigne.

Grem do avta in skozi Koreno po Eda.

Edov let

Edov film leta

Domen se zapelje nad nama proti Samotorci. Midva dol z vmesnimi težavami z zavorami Domnovega avta (no, težav z zavorami pravzaprav ni, ker zavore v bistvu ne naredijo več ničesar 🙁 … težave imava midva … 🙂 ). Nekako Edo le pripelje v dolino kjer pobereva Domna na travniku pred Vrzdencem.

Domnov let

Potem pa še na zaključno druženje na Vrhniko, kjer se pridružimo Slaku. Ampak za danes je letenja konec…

Prvi pokliče Edo za popoldansko akcijo (no, v resnici je bil prvi že včeraj Domen s predlogom za današnjo  akcijo v smeri Kobale, pa z današnjo preusmeritvijo na Smuk, kamor so šli Domen, Mirko in Iskra – zame žal prezgodaj). Potem se tudi Manca pridruži nam popoldancem…

Ob 14.30 pod Ambrotom (z dvomi o pravi izbiri starta med potjo na pristanek): Manca, Edo in jaz. K Edu in gor. Jaz še malo lobiram za vrh Krvavca – ali pa vsaj Hotel, da bomo višje, ampak saj se nima smisla gor fijakat – bomo že pobrali 🙂 🙂 .

Na startu vročina za umret in občasni sunki gor. Prej grozeči in nakuhani oblaki počasi izginjajo (pa s poseke se jih bolj malo vidi 🙂 ). Na vrhu poseke postavim najprej jaz in potem še malo hlajenja v senco. Prideta dva tandemista s klienti, šoferko in psom. Gredo pred nas in odletijo (no, ni bilo najbolj prepričljivo…). Potem pa mi.

Potegnem prvi, nekaj za mano Edo in potem še Manca. Takoj iz poseke na levo in močan V me popolnoma ustavi, zruka in v kotanji še klofne padalo. Bolj ven in potem zacurim proti Ambrožarju; V roba ne uspem doseči. Nad Apnom samo nekaj rukerjev gor, do Grajca in tu začnem drajsati in nabirati. Tudi Edu se godi podobno in je kmalu na Grajcu. Le Manca se je uspela obdržati nekaj više za Grajcem. Vse razgonjeno in zrukano, čeprav dobimo občasna močna dviganja (tudi do 1200 naberem), više gori postane neužitno (inverzija, skozi katero ne pridemo ?). Ko mi klofne padalo za 1/3, neham in se odpeljem bolj ven, kjer je bolj mirno (čeprav še vedno močan V). Više gori nekaj padalcev prihaja z V (Mickotova jata je bila na Golteh in nazaj) in kaže, da lepo jadrajo, čeprav občasno koga pošteno strese. Končno začne Manca odrešilno godrnjati, da je to vse skupaj kr neki in se vsi takoj strinjamo, da gremo na pristanek. Prvi pristanem jaz

Zoranov let

vizualizacija leta

in na pristanku pozdravim Slaka, ki ga na koncu sploh  ni več mikalo iti na start, potem Manca in na koncu še Edo, ki je imel vmes en rodeo vložek in se je po njem še nekaj časa miril v zraku…

Edov let

Edov film celotnega leta

Edov komentar leta: prf..
Sem pa mislil da sem imel bolj hudo zapiranje na 45:38,
Zmeraj ko pogledam kako svoje zapiranje na videu, imam občutek da ni bilo nič posebnega, po pristanku imam pa polna usta popolnih in frontalnih zapiranj 🙂

No, kaže da danes ni bilo vseeno, kje si startal in bi se bilo vredno fijakati malo više 🙂 . Tudi glede na pripovedi in tracke drugih, ki so startali na Krvavcu in leteli, leteli…)…

Ko opazim, da je Erzo danes že ob 7.00 poslal zborni mail za Smuk, sem že malo pozen in se komaj še (s ponudbo LCja, da bo prostora za 5 padalcev in šoferko Špelo 🙂 ) uspem priključiti jati.

Pri Rutarju Erzo, Nevidni in Slak v LCja in skozi Žužemberk mimo Dvora do cerkvice, kjer se pridružita Koc in Špela. Sklonjeni mimo policijske zasede proti Semiču in gor na Smuk. Oprema ven.

Tu je že nekaj Hrvatov in nekaj jih še prihaja, ko imam jaz s Špelo kratek tečaj uporabe LCja.

Potem pa hitro postavljati v vročino. Ščuka potegne nepričakovano hitro, Kocu se nekaj zakomplicira, že odleti Erzo, pa Slak in Koc. Jaz sem takoj za njimi, ampak za razliko od njih, ki že vrtijo v višave, začnem na desni curiti. Eden od Hrvatov pobere na levi pod štartom in že sem pod njim. Vedno niže. Že brcam po trsih, zidanicah, hramovih, in tudi večjih bivalnih objektih, ko končno le začnem počasi pridobivati … in se končno rešim. Ekspresno nadoknadim izgubljeno do 1300, se odpeljem nazaj in popravim še na 1400, potem proti Dolenjskim.

Špela odpelje LCja dol v Semič na uradni pristanek in čaka na navodila (ki jih, kljub našemu reglanju po postaji, ne sprejme). Še nekaj Hrvatov je blizu mene (eni bistveno nižji 🙂 ), občasno poskušamo malo nabrati v močnem JV tu gori (z vetrom 40-50 !). Nazadnje poskušam nabrati še nad Ljubnom, pa mi ne rata najbolje in zacurim proti Dolenjskim. Za čez sem prenizek, tako da obrnem in se zapeljem nazaj v veter na pokošene travnike pred naseljem.

Zoranov let

vizualizacija leta

Kakšnih 150m naprej pristane eden od Hrvatov. Špela je presenetljivo kmalu pri meni (Hrvat je med tem izginil – očitno dobil štop).

Skozi Sotesko do Dvora in čez na levi (orografsko desni) breg Krke do Stavče vasi, kjer pobereva Slaka in Koca.

Kocov let

Koc in Špela nazaj proti domu, midva s Slakom naprej skozi Žužemberk po Erza.

Erzov let

vizualizacija Erzovega leta

Še kratek postanek za Erzovo ohladitev v (res hladni) Krki in gas proti LJU. Malo pred Rudnikom Nevidni javi, da je pristal na Vrhniki…