Že včeraj sem nekako razmišljal o Voglu, ko sem pa videl nekaj kar lepih letov na OLC, sem bil danes že skoraj odločen. Ko mi še Erzo potrdi zanimanje, sem bil že 100% za, tako da me potem njegova odpoved (spet se je raje odločil za Smuk) ni omajala. Še Frenk Ropret je s starta na Voglu potrdil, da je danes super…
Faaca je bil takoj za (je še kombiniral službeno intervencijo tam nekje), drugi niso mogli tako zgodaj (12h).
In odšiba Vanja punim gasom na Bled, okoli Straže, ker je Bled zabasan in že sva v Bohinju. Vse je pokrito in zabasano z visokimi oblaki. Pokličem Ropreta, ki je ravnokar pristal in pove, da je precej skuhano in razrukano in ne priporoča (tesnoba se mi kar poveča, saj si ne želim nobenih dodatnih stresov)…
Do gondole in gor s skupino tujih padalcev. S sedežnico na Orlove glave in na start, kjer je kar vrsta. Res da je vse pokrito in v senci, ampak padalci (tečajniki ?) startujejo v idealnem vetru in mirno vozijo na pristanek.
Vseeno mi je tesno, ko se pripravljam: prvič po 2 letih in dobrem mesecu, kar sem se razsul na Storeču… Vanja mi da prednost in potrpežljivo (vse se mi nekam zatika 🙂 ) pomaga pripraviti. Piha idealno.
Potegnem hrbtno in lepo speljem. Kot po putru do Storeča, okoli vogala, in naprej čez jezero (vario tudi piskne ne) do Vogarja. Tudi tu vse mirno brez dviganja … in na pristanek h Kramarju.
Zoranov let
Ker Vanja vidi, da ne bo nič jadranja, pristane pri gondoli na Ukancu.
Faacov let 1
