Padalska jata

Ko se peljeva proti Škofji, gruntava kam. Malo mislim na Slivnico, ampak ker sva na Gorenjski in je napoved solidna, ostaneva kar tukaj. Najprej hočeva na Krvavec, ki pa je zavit v bolj in manj goste in temne baze… Zato obrneva proti Kranju in pod Gozd.

Pri Mercatorju v Golniku počakava še Slaka (ki ga prepričava, da bo tu bolje kot na Krvavcu). V Senično in gor s Slakom.

Na startu piha večinoma nič, občasno dol, redki sunki po desni (V) gor… Malo čakamo in se kuhamo v vročini, potem postavimo.

Vmes priropota z Brnika vojaški helikopter, ki na enem od travnikom spodaj malo postoji in potem hitro odpelje na vrh Kriške, kjer spet malo postoji (najbrž trenira pristanke in vzlete na terenu…). Malo po njegovem odhodu začnejo startati padalci z vrha Križke 🙂 …

No, pa tudi mi potegnemo: Slak, ki ga splakne po poseki dol, takoj za njim jaz, ki me sploh noče odlepiti od tal in kar tacam po poseki, nekaj za nama še Edo.

Slak samo tone v močnem V ob pobočju dol, še malo zavjuga in se odpelje na pristanek (po mojem manj kot 5 min…).

Ko jaz to vidim, takoj zapeljem na desno od starta in tam dobim nekaj rukerjev. In potem vrtim in grizem in se borim na slemenu vse niže … in uspem v zraku obstati celih 20 min…

Zoranov let

Edo poskuša do V roba in tam curi in scuri v Goriče.

Edov let

Ko pospravi, ga slučajno mimogrede pobereta Andreja in Tomaž in odpeljeta še enkrat gor. S Slakom ga počakava spet pri Mercatorju, kamor prileti zelo kmalu…

Edov popravc

V bistvu je bilo na projektih dopoldne več letenja, kot na resnem letenju popoldne 🙂 🙂 .

Ko Erzo pošlje zborni SMS za Buzet, sva z Edom že v Dražgošah…

No očitno je tudi danes bil TA dan in je spet Nevidni imel prav…

Borisov let

Erzov prvi del

Erzov komentar leta: Že ko sta Sašo in Boris vsa nizka zapeljala kar v Slavnik sem ju odpisal. Tam je zmeraj konec brez baz in potem jima ratajo… (mogoče to z bazami ni čisto tako, sem pa tako to jaz videl) in potem, ko tišči kar nekam na Hruševje, si spet poznavalsko rečem : fant ne veš v kaj se spuščaš, jaz pa ga zažgem proti Predjami, morebiti samo zato ker letos nad njo še nisem bil? Na koncu je poznavalec izpadel ne Delux, ta itak pojma nima, temveč Sky Rider!

Erzov drugi del

Emilov let

Domen pa na poti domov standardni ovinek

Domnov let

Zjutraj nekaj razmišljam o H&F, pa se jutro prevesi v dopoldan (vročina narašča…), jaz pa še kar mencam. Kličem tudi Erza za to varianto, pa me obratno povabi na Buzet – takoj zdajle (je Nevidni povedal, da danes bo TA dan: konvergenca nad Krasom, pa dan po slabem vremenu in burja, ki obrne opoldne v Z…).

In sva sama v Erzovem avtobusu do Kozine in od tam z vidnim avtom Nevidnega proti Buzetu.

Na startu piha v valovih (občasno zatišje) lepo gor. Tandem v zraku vrti nad grebenom (Juvan?).

Postavimo takoj in v zrak: Erzo, Ščuka in jaz. Po hrbtnem dvigu sem že med obratom v luftu, malo na desno pred startom in zavrtim in vrtim… in vrtim… in navrtim do 2400 🙂 !. Nevidni in Erzo sta že malo niže in se odpeljeta naprej čez Žbevnico proti Čičariji. In Jaz za njima. In potem vrtimo pod bazami; jaz vedno nekaj za njima, vendar ne tudi vedno pod njima  🙂 . Le enkrat, ko vrtita pod/med temnima bazama, ki se kar združujeta v eno veliko, se umaknem v levo v smeri Kozine, potem spet za njima. Nad Barko vrtiva z Erzom, Petra vidim zelo nizko pri Vremščici. In Erzo po postaji ugotavlja, da naprej proti Z, SZ nima smisla, ker je SZ premočan in se odpelje nazaj proti Košani. Sam še vztrajam in vzdržujem višino (1300-1400), ko vidim Erza zadaj skoraj na tleh nad gmajno. Torej za njim nima smisla in zarinem naprej proti Škocjanskim … in gre tudi samo še dol. In pridem v jo-jo (močan SZ po teh kotanjah naredi svoje) in še kakšnih 15 min pristajam, da sedem na tla v Škofljah, malo pred Škocjanom…

Zoranov let

vizualizacija leta

Erzo pa pove, da je (s tal) pri Neverkah na 1600 !!!!! Tudi Nevidni je tam nekje. In vozita naprej mimo Pivke vsak po svoji špuri Ljubljani naproti. V savni pospravim; 1.štop mimo Škocjanskih do glavne stare ceste; 2.štop do Kozine (ti Primorci ne ustavljajo preveč radi…) in sem pri avtu. Sam ne morem nič; in se javi Erzo, da je pristal pri Brezovici.

Erzov let

Hitro se uskladiva za logistiko: jaz počakam tu doli, on pa hitro najde nekoga, ki je željan letenja na Vremščici.

In ga Domen (ki je željan letenja na Vremščici 🙂 ) kmalu naloži na Vrhniki in gasa dol. Jaz še napolnim avto (Gorazd ne, Rajko ja), da ne gremo prazni na Vremščico. Z Erzom ju odloživa na spodnjem startu, spraviva še Domnov avto na letališče in gasa via Buzet po avto Nevidnega.

Domnova Vremščica

Ko se pripeljeva ob cca 19.30 z obema avtoma na Črni kal, naju Nevidni že čaka v senci izvoza AC, do kamor je prišel s PREVOZI.ORG 🙂 …

Vesel ko radio ! Moj najdaljši in najlepši let z Buzeta 🙂 , ker je res bil TA dan.

Erzo organizira jato za 10.30. Mateja & Luka in jaz se organiziramo za ob 12h. Delux družinsko v našem času.

Ko vozimo proti Slivnici, se prva grupa senči na Slivnici pod lipo in še čaka na več vetra. Tudi Mirko je bil že gori in tudi žee doli…

Mirkov let

Pri pumpi hočemo pobrati Emila, ker ga že vidimo tik nad tlemi, potem zgine…

Ko pridemo na start, ravno startuje Boris v konkretnem JZ z desne, Erzo, Mega in Domen že izginejo z obzorja. Emil se je rešil s podna in drgne na Z pobočju.

Postavimo spodaj pri luknji v neuničljive rože. Špela nam pomaga iztikati zapletene štrikce. Potegne Luka, ki ga odpelje čez mojo glavo nad luknjo, skoraj obstane na mestu, potem spelje. Ko postavljam zidek, se mi neuničljive rože vztrajno zapletajo… Piha močno, vendar potegnem; v prvo mi roža zategne eno komando in padalo pade na tla. V drugo se lepo dvigne – nič se ne zatakne (hvala Špela 🙂 ) in stopim v zrak. Mateja potegne malo za mano. V prvo sesuje padalo, da ne bi sedla v luknjo, v drugo (po dolgotrajnem čiščenju s Špelo) spelje.

Najprej drajsam desno ob koči, malo sem in tja, počasi naberem više. Luka gre vzdolž grebena in zgublja. Boris javi, da je scuril pri pumpi.

Deluxov let

Emil nič ne javi, da je scuril pri pumpi.

Emilov let

Enkrat Luka sicer nabere do 1300, pa spet zgubi in na koncu ob povratku proti startu samo še tone, tako da se odpelje tudi on na na pristanek.

Jaz pa vztrajam nad vrhom, počasi nabiram v butanju in med 1200 in 1500 je res nesimpatično. Potem pa prebijem inverzijo in se vse umiri in samo še vrtim in vrtim in sem na 2200 (baze nobene daleč naokoli). Potem se zapeljem proti Novi vasi, tam dobim še eno rahlo dviganje, da obdržim višino in naprej. Pri Runarskem mi še malo piskne, potem pa samo še dol. Ciljam na Sodražico in upam na griče naokoli, pa me samo splakne čez Planine proti Žimaricam in tu pridem v pralni stroj, čeprav sem upal na dviganje ob pobočju Smrekovca. Kar nekaj časa se grem jo-jo in se moram pošteno pomatrati, da na koncu sedem na travnik pri Žimaricah.

Zoranov let

vizualizacija leta

Mateja vozi v smeri za menoj (in po radiu ji dajemo navodila, kje so Bloke, Ribnica, ipd. 🙂 ). Luka javi, da sta šla Emil in Delux še enkrat gor, njega pa pustila na cedilu (no na travniku), čeprav je hotel samo rešiti avto.

Kastner, ki je tudi že pristal,

Domnov let

prosi za pomoč pri reševanju avta s Slivnice, Erzo in Mega pristaneta tudi tam nekje pri Velikih Laščah.

Erzov let

Mateja se pelje v višavah čez mene…

Z Domnovim avtom pride Luka po mene, midva naprej skozi Sodražico do Mateje, ki pristane ob tabli Ribnica.

Emil in Delux pristaneta tudi v drugo,

Emilov drugi

Deluxov popravc

mi pa nazaj skozi Grahovo na Slivnico od koder odpeljemo vse tri avte (Megov, Domnov in Lukov) do Vrhnike. Potem pa Megovega še zapeljemo k Đurotu na Rudnik, do kamor je prišla udarna trojka iz Velikih Lašč z javnim prevozom in na koncu z Đurovo podporo…

Še malo nakladanja in na končno sladoledno druženje v Podpeči (najprej ogled lokalnih lepotic na javnem kopališču Jezero 🙂 ).

Emil pa še na Racno…

Emilov tretji