Padalska jata

Tudi danes (tretji dan zapored) se odločim za H&F: Cjanovca  (1820m nad Zaplato – če mi ne bo zneslo pač odletim od Hudičevega Boršta).

Malo pred 9h sem na parkingu pri Mačah in po kolovozu naprej. Do odcepa pešpoti že vse teče z mene (vročina že navsezgodaj). Po gozdu je bolj senčno-temno, pa zato bolj strmo in mašina se nič ne hladi. Pri izhodu iz gozda na travnike pa sem očitno že porabil vso tekočino, ker ne teče več tako zelo z mene, čeprav hodim po soncu. Komaj dočakam studenček v Hudičevem Borštu.

Krajši počitek in naprej gor. Začetna potka po nekaj vijugah izgine in hodim kar cik-cak gor po prekrasnem, strmem travniku (tu sem prvič, sicer sem vedno hodil po planinskih poteh bodisi z Javorovega vrha ali pa s Kališča…). Gor mimo Boršta in nad njim naprej po strmini. Mašina spet kuha na polno in počasi mi zmanjkuje moči. Do prvih smrek, še malo višje po travnatem delu, potem pa začnem iskati kakšno kotanjo, da bi laže postavil padalo. Na vrh nima smisla, ker:

• 1. Naprej gori je smrečje in rušje.
• 2. Oblake nosi čez (torej S,SZ), tu pod vrhom pa piha lepo gor po pobočju.
• 3. Do sem sem pridelal malo čez 1000m n.v. v točno 3.00h švicanja.

Kakšne pametne kotanjaste uleknine ni. Sam špon.

Najprej se naštimam v tangice in opremim (da se mi kaj ne spelje dol 🙂 ). Potem začnem postavljati, pa padalo samo zdrsuje po nizki travi. Na koncu obupam in se vpnem in potem ob primernem vetru naredim zidek in preverim štrikce.

In ker je vse OK, potegnem hrbtno in po obratu stopim v zrak. 17 min spusta: proti Potoški, ogledujem si, kje smo zadnjič štartavali (Potoška zgoraj 🙂 ), malo zavjugam nad Jakobom, potem pa v desno do Mač (kjer pa nočem pristati, saj ne vidim nič frišno pokošenega) in nazadnje do uradnega pristanka pri jezeru.

Zoranov let

Novnov 🙂 .

Pospravim in do Mač in gor po LCja.

Vmes je Erzo organiziral akcijo na Gregotorci (danes je ta dan 🙂 ). Uskladita se z Deluxom, zraven je Špela (+kosa + grablje) in z novim Delux Dusterjem gor na start. Ki je nepričakovano na frišno pokošen.

Postavita in odletita, medtem ko jaz prihajam v Horjul. Oba scurita okoli Vrzdenca, tako da sem tam ravno pravi čas, da ju poberem: Erza reinfuzo s pravkar košenega travnika

Erzov let

(+manjši incident s kmetom in njegovim traktorjem 🙂 ), Borisa na koncu doline.

Borisov let

Naložimo še Špelo pri vrtcu in gor. Erzo ves čas psihira, da danes vseeno ni ta dan za Gregotorco in mi ne priporoča in da pojdimo raje naprej na Slevico…

Ampak, ker sem prišel z Gorenjske (po tega novnovega), se ne dam spsihirati in se pripravim. Boris mi pomaga postaviti Rooka, Erzo pomirjujoče napoveduje, da me on ne bo snemal z drevja, trakec kaže lepo gor (v glavnem, včasih tudi ne…).

Ko res pihne lepo gor, potegnem kar obe gurtne A-linije (da bo padalo čimprej gor) in kar skoči in me malo prehiti, potem se še enostransko malo zapre in v atraktivnem zanosu (na edini grm v tem delu travnika) speljem … in kar z bogato višino preletim kritični rob gozda. Na levo ob pobočju celo nekaj drži, potem pa v kotanji proti Korenu začne spuščati, tako da se zapeljem bolj ven, kjer pa lepo drži. Preko griča Kuclja za Čelcem odpeljem na naslednjo ravnico in pristanem pri Bašu.

Zoranov let

Ko pospravljam, Erzo in Boris odletita s Slevice in pobereta,… pobereta … in se odpeljeta: Boris do Vrhnike,

Borisov let

Erzo pa do Borovnice in nazaj do Velike Ligojne,

Erzov let

medtem ko se mi trije že / še družimo v Mantovi…

Že ob 9.30 sem na Gozdu in odpešačim na Kriško in naprej proti Tolstemu vrhu. Danes lep sonček brez oblakov in šibek J na Kriški. V gozdu še OK, potem pa vročina, da se skoraj scedim.

Po slabih 2h sem pripravljen na krasnem zarošenem travniku pod vrhom Tolstega vrha (ki ni poglodan od ovc in tudi posran ne 🙂 ).

Potegnem in se v širokih lokih odpeljem čez Gozd (trije že drajsajo sem in tja, pobere nobeden) na pristanek v Senično.

Zoranov let

H&F in novnov 🙂 !!

Med letom sem zamudil Erzov klic, sedaj je pa že sam na poti na Vremščico. Počakam, da pridejo novi padalci in me odšlepajo gor.