Zjutraj v LJU še vse megleno in gnilo (popoldne naj bi se zboljšalo). Napovedanega je kar nekaj JZ, ki bo z višino naraščal. Ko skeniram vremensko situacijo, je še vse v meglah oziroma v bazi (Vipavska, Notranjska…), ampak Erzo začne priganjati, da je nekam treba iti čimprej (ura je cca 11.30).
Strmca je še znosna, pa v bazi, Vremščica je pod bazo, pa skoraj nič vetra (2/4 J). Posvetujem se z Rajkom, kako se mu zdi Vremščica s hišnega praga, pa ga nič preveč ne vleče nikamor… Erzo pa neha čakati na dejstva (edino pametno) in skliče zbor na Vrhniki za 12.20. Še Delux potrdi, ko se že vozim dol v popoln zastoj na Kozarjah, ki ga delno obvozim po stari cesti čez Dolgi most (kar mi zamudo 17 min zmanjša na 1 min).
Zamudi pa Delux (da Erzo spet nervozen ratava…). Še Mega naj bi pobrali na Uncu (ko Erzo pohodi gas z Vrhnike), pa vmes pod nujno odpove, saj so ga popolnoma prizemljile nepričakovano nujne zemeljske obveznosti 😉 .
Med vožnjo sporočimo Rajku, da gremo na Vremščico (malo se po kameri tam temni oblaki dvignejo, veter je narastel na 4/5,4 – medtem ko je Strmca že okoli 9, pa še vedno v bazi…). Rajko kmalu potrdi soudeležbo Gorazda in njega in na parkingu pri Brežcu se nam priključita v Erzov avtodom 😉 .
Previdno pelje Erzo na Zgornji start na sam vrh v pričakovanju nepremostljive luže, ki je ni. Ko izstopimo, so oblaki lepo nad zgornjim startom, vse pa deluje še dokaj gnilo. Ampak, ko stopimo na rob, nas sprejme “idealen” veter, katerega sunki že skačejo čez 8.
Takoj postavimo in v luft Erzo in Gorazd in v 3.poskusu tudi jaz pod supervizorstvom Deluxa, ki poskakuje po startu in kroti svojega majčkenega KodeP (samo tega ima danes sabo)…
Erzo pa že kmalu ujame toplega dinga.
Erzov toplanding
Najprej lepo zajadramo sem in tja po pobočjih med zgornjim in spodnjim startom (pa še malo čez). Sprva je tudi malo posijalo sonce skozi luknje v oblakih in nam obetalo, da bomo lepo pobirali.
Medtem Delux pridno štartuje in nabira tople dinge.
Borisov 1.let
Borisov 2.let
Borisov 3.let
Borisov 4.let
Potem pa se oblaki spet zgostijo in vetra je vedno manj. Prvi zacuri Gorazd in se odpelje proti letališču.
Gorazdov let
Potem pridem prenizko jaz in se mu pridružim na letališču.
Zoranov let
Kmalu za tem se nama pridruži tudi Erzo.
Erzov 2.let
Rajko pa je potegnil malo čez pisto bliže svojemu avtu in nas pride iskati, medtem, ko pospravimo. Jasno je, da moramo še enkrat gor, saj vidimo v zraku 2 padalca (familija Kurnik), ki drajsata sem in tja spet višje nad grebenom. Pod Piko poberemo še Deluxa, ki je zadnji let podaljšal v nižino.
Borisov 5.let
Ko pridemo gor (nekateri z namenom, da bomo/bodo zgolj šoferji, saj je vmes veter spet upadel), pa je na robu spet obilica vetra, da takoj vsi spet začnemo postavljati (sam sem hotel v drugo s tangicami, pa so me zaustavili, saj je vetra spet za pravo jadranje).
Zaradi svojega štorkljanja v avto in nazaj vsled menjave opreme, sem tokrat zadnji (prihandla pa do gor Boris, ki nadaljuje s serijo toplih dingov – startuje pa s skalce na samem vrhu…
Borisov 6.let
Ko speljem, kar lepo zajadram, čeprav se mi zdi, da me kar nekaj bremza … dokler mi Delux ne začne s tal vpiti (in ga končno razumem), da imam zavozlane štrikce.
Borisov 7.let
Res mi od sredine proti levi kar močno vleče dol zadnji rob in to nekako poskušam kompenzirati s komandami, ampak to ni to…
Poskušam pobrati, da bi prišel gor in toplandal, pa se uspem spajsati komaj za nekaj m. Padalo sicer obvladujem in se mi ne zdi nič kritično, ampak jadranje ni, kot bi moralo biti.
Medtem Gorazd, Erzo in Rajko počasi zacurijo.
Rajkov 2.let
Erzov 3.let
Sam pa se zrajtam, da je tukaj vendar tudi Spodnji start, za katerega pa imam z malo truda dovolj višine. In tako ujamem že drugega toplega dinga v zadnjih dneh 🙂 .
Zoranov toplanding na spodnjem startu
Takoj, ko sem sesul padalo, so se zamotani štrokci sprostili in spet lahko potegnem.
Boris pristane v zadnjem podaljšanem letu pod Piko, kot je prej.
Borisov 8.let
Jaz pa še nekaj časa jadram sem in tja in se potem v curjenju na koncu zapeljem do letališča.
Zoranov 3.let
Med pospravljanjem ostali rešujejo logistiko in gredo gor po oba avta. Erzo pa seveda ne bi bil Erzo, če ne bi še enkrat odletel (saj je dovolj šoferjev tudi brez njega 🙂 ).
Erzov 4.let
Boris pobere z avtom najprej mene, potem pa greva še po Erza.
In proti domu, ves čas z namenom, da bi se nekako še lotili zaključnega druženja (vsaj s pijačo, če že ne tudi s picami). Pa je, po eni strani problem časovni pressing, pod katerim je Erzo zaradi prihajajočih večernih zemeljskih obvez (temu pressingu bi se komot izognil, če bi se odpovedal npr.zadnjemu letu 😉 ), po drugi pa moje upiranje prehranjevanju, saj moram malo zbiti letalno težo, ki je v zadnjem času narasla čez predvideno zgornjo mejo…
Ampak na koncu si pred Vrhniko Erzo in Delux na daljavo naročita želeno, jaz pa se s slinami v ustih poslovim v svojem nepreklicnem vztrajanju…
Kmalu nas pa že pričaka Rajkov filmček današnjega druženja:
