Vreme napovedano slabše kot je. Z pa močan, kot je (zadnje dni). V okolici LJU tam do Polhovega Gradca ARSO kaže nekaj manj vetra. In grem na oglede.
Spodaj v dolini komaj kaj piha (Z). Se zapeljem gor do Mehačka (kmečki turizem odprtih vrat) okoli 12h in vsaj 1/4 h opazujem veter: skoraj 0, občasno rahlo pihne z Z. Vmes mi hoče Erzo naprtiti skrite namene, čeprav sem tukaj čisto odkrito – predlagam Kovk za popoldansko resno letenje. Ker ni nikjer tistega strašnega Z vetra (ki je napovedan za ves dan), vzamem Nuptseja in gor do pod Malo Grmado, kjer je Z start (ki me že dolgo draži 🙂 ). Erzo pa me vmes še dodatno draži, da bom zamudil Kovk in da je itak premočno in ne bo in…
Na slemenu čisto laminaren Z občasno bolj pihne (takrat proti Tošču zašumijo gozdovi) – (3/4,5). Razpakiram robo in malo počakam. Ni sprememb in se začnem pripravljati. Sonce zakrijejo temne baze. Pa začne pihati močneje in tudi sunki so močnejši (cca 12.45). Tacam po robu in merim (5,5-6,5/7-9,8). Naslednji dve uri. Ko vmes prvič posije sonček, veter pade kar za 2m. Takrat se dokončno vpnem v tangice in postavim Nuptseja in naredim zidek, ki postane ob naslednjih sunkih našponan zid. Takoj, ko se sonce zakrije, veter spet prbije (!?). Vmes se tudi enkrat že skoraj odločim za pospravljanje.
Okoli 15.ure (po 2 1/2 h napetega pričakovanja tu gori) se mi zdi, da se je le malo umirilo (ali pa sem se navadil in sprijaznil…). Počakam trenutek, ko se malce umiri veter (in skoraj ni okoliškega šumenja), potegnem hrbtno, še jaz umirim padalo, se obrnem in stopim v zrak (je taka strmina in toliko piha, da je to tako 🙂 ).
Vendar mi v zraku gre kar dol proti Sv.Uršuli – tu sem za kucljem Čelo (726m) , ki očitno zapira Z pot v pobočje Grmade (?). Nizko med zvonikom in lipo speljem proti grabnu, pa me samo tlači dol. Že razmišljam, da bi pristal pri kmetiji odprtih vrat Mehaček (vrata so zaprta, ker ni nikogar doma in upam, da se jim bom izognil), pa imam le dovolj višine, da gre čez drevje na robu, kjer se graben strmo spusti. Na robu pa dobim KONKRETEN ruker gor, da me kar pošteno zgunca in se v rahlem dviganju zapeljem ob Z pobočje. Lepo drži in celo malo pridobim, tako, da bi se lahko brez problema zapeljal čez Polhov Gradec, vendar čutim zunaj, na odprtem, močan veter, ki me šejka (pa še večji problem prevoza bo tam doli), tako da raje obrnem nazaj v dolino in v močnem skanaliziranem dolincu (piha J od P.Gradca) pristanem v veter na travniku za gradom.
Zoranov let
Ko začnem pospravljati, ustavim mimoidoči avto, ki se ne more upreti, da bi me ne zapeljal gor po LCja 🙂 .
