Padalska jata

Erzu se nekako ne da v takem klinčevem vremenu, bo pa poskusil dobiti še Mirka, če bo za…

Naprej do Hotavelj in proti Trebiji na oglede, ko Erzo javi, da z Mirkom prihajata 🙂 . Nazaj v Hotavlje kjer podrobno naštudiram Pojetov štart Robidnica pri Leskovici (nad Novaki, pod smučiščem Cerkno), preden prideta.

Pod Slajko v Kopačnico in gor iz ozkih in strmih grap na strma travnata pobočja. Pri Leskovici se pobočja odprejo in Mirko kar zdihuje, kako je lepo (pa še res je 🙂 ). Od Robidnice naprej šumijo gozdovi in veter je konkreten. Zato gremo samo z LCjem na oglede starta in nazaj dol za eno stopnico do Leskovice. Tu pa je bistveno bolj mirno. Hitro najdemo potencialen start, žal pa nas veter (občasno pihne z V, občasno rahlo dol…) v prvo odvrne.

Skoraj že obupamo in se odpeljemo v smeri doline  (Studor). Ker pa na izpostavljenem sedlu pred Studorjem ni nobenega vetra, si premislimo in gremo nazaj. Enoprostorca pustimo pri opusteli šoli Leskovica in z LCjem gor do kmeta pod že ogledanim travnikom. Pešaka gor.

Ko prideva z Mirkom, je Erzo že skoraj postavljen. V prvo podre, v drugo odleti in čez šavje na travnate griče doli. Mirko pomaga postaviti še meni. Potegnem in zalaufam naravnost dol in speljem bogato nad šavjem in kmetijo. Erzo pristaja na najnižjem delu položnih travnikov.

Erzov let

Visoko nad vasjo se odpeljem v levo in pristanem na pobočju pod šolo.

Zoranov let

Mirko ne gre in pripelje LCja dol.

Vreme je slabše, kot je bilo napovedano, ampak zjutraj vsaj ne dežuje. Burja še vedno močna, abstinenčna kriza pa tudi. Na Žirovskem kaže še najmanj vetra in tam zjutraj namesto V Aladin kaže pri tleh SZ,Z. Kar nekaj ciljev si izberem.

Erzo je tudi za akcijo in zaradi logistike se dobiva v Hotavljah vsak s svojim avtom. Pride tudi Poje (s ciljem Slajka). Malo modrujemo (veter je namreč sedaj močan V). Poje na Slajko, midva proti Trebiji.

Z LCjem na pobočje Podgore, kjer je Erzo zastavil prvi cilj. Ko prideva gor, piha V kar močno. Prestaviva se z LCjem še na drugi del vršnega travnika, pa na koncu odpešačiva nazaj na začetno lokacijo in še malo više po pobočju, saj tam veter vleče (nažiga) gor po pobočju.

Postaviva v nepokošeno pobočje. Vse naokoli šumi drevje in grmovje. Erze dviguje in naravnava padalo, potem pa vpraša: “A močno piha, a ne?” in ko mu potrdim, stopi v zrak, ga malo liftne, zgunca in se odpelje ven in dol na travnik.

Erzov let

Počakam na trenutek, ko malo manj piha (no, ja…) in še jaz stopim naprej. Malo liftne gor, malo naprej, potem me celo rikvercne, malo stojim na mestu, potem pa počasi le zlezem naprej in pristanem na najnižjem delu pokošenega travnika spodaj v dolini (naprej me ne spusti…).

Zoranov let

Erzo gor po LCja, medtem ko še jaz pospravim.