Padalska jata

Po jutranjem optimističnem sončku v LJU se hitro vse pokriva. Eni se dogovarjajo za Zavrh, drugi za Dobrovlje, saj naj bi bilo tam lepše. Ko smo že usklajeni za Dobrovlje, pa se baje tudi tam slabša in odpoved (Erzo). Potrdim tolažilni Zavrh, ko me AMojca pokliče, da bi pa vseeno šla na Dobrovlje, še prej pa malo groundhandlala. In odpovem Zavrh (saj kamere na Vranskem res kažejo lepo sonce, v LJU kotlini pa je vse temno zabasano).

Poberem AMojco in z LCjem mimo Vranskega do Polzele (z rahlim tavanjem sledeč navigaciji…) do gradu Šenek (DSO) kjer se nama pred DSO pridruži Frenk na lepem sončku in ob rahlem pihljanju po griču gor.

Pomagava AMojci razgrniti padalo in potem nekaj uspešnih hrbtnih dvigov s kratkimi poleti v dolinico pod pobočjem. Midva ji pridno asistirava in soliva pamet. Potem se trening malo ustavi tudi zaradi spreminjanja smeri vetra. Še zadnji dvig in potem se spravimo v avte in proti Braslovčam (kjer si vmes AMojca pridobi na potencialni test še en lahek odprti zic) ter pod Dobrovlje in gor na start (kjer že čaka Frenk) z nekaj padalci v pripravi.

Pomaga mi postaviti Maestra, medtem ko se po več kot mesecu dni spet spravljam v svoj tazaresni oklep. Vetra je malo, vendar vsaj piha rahlo gor, tako da v 2. hrbtnem dvigu uspem odleteti. AMojca malo za mano, za njo pa še Frenk.

Ob pobočju proti J do pod stari start, kjer se borim za vsako dviganje, vendar nad rob ne pridem. Nazaj v curaži in potem ven proti pristanku, kjer ravno pristaja AMojca.

Mojčin let

Pa le najdem nekaj dviganja in poskušam zavrteti in iščem in se borim še dobre 1/4 ure, da na koncu le ponižno odcurim na pristanek.

Zoranov let

Kmalu je pri naju tudi Frenk.

Frenkov let

V gosti travi pristanka se mi je ob nabiranju padala iztaknila ročka rezerve, tako da imam sedaj še kar nekaj dela preden bom pospravil. AMojca in Frenk pa hitro dobita prevoz za 2.rundo.

Le nekaj časa se po pospravljanju še uspem posončiti na klopci, ko pristane AMojca že v zlivanju vetra dol po hribu (na startu je že pihalo rahlo dol, na pristanku pa piha od hriba dol pravokotno na pristajalni travnik).

Mojčin 2.let

In potem še Frenk.

Frenkov 2.let

Ko pospravita, me zapelje Frenk gor po LCja, medtem ko se AMojca v čakanju še malo posonči na popoldanskih žarkih.

Glede na deževno napoved čez SLO in okolico za danes, sem včeraj še upal, da bo mogoče danes vsaj v Istri možno kaj leteti. Zjutraj po ogledu napovedi pa opustim vse upe…

Pa najprej zacinglja Telegram, da Erzo gre z Ukijem in žlahto na Kaštelir. Pogledam še enkrat napoved za Kaštelir (ki mi ni padel na pamet, gledal sem Buzet…) in me ne gane. Pa čez nekaj časa pokliče Mojca, da ona bi pa tudi šla na Kaštelir. Malo zacincam, potem se zavem, da je karkoli bolje, kot ždeti v gnili LJU in … potrdim…

Na Vrhniki Mojco okoli 11.30 naložim v LCja in dol. Od Razdrtega naprej dež počasi ponehuje. Na Črnem kalu greva via Buzet, saj je predhodnica že na Gračišču in bo šla od zadaj čez Zavoj…

Pred mejo še/že rahlo rosi in je vse pokrito in mračno, ravno ko predhodnica (Uki, Erzo) javi, da sta pristala…

Erzov let

Andrej Erznožnik : Brez nevihtnih, brez sonca in brez dežja [3.5.2024 12:38]

Ukijev let

Midva pa od spodaj mimo Buzeta po novi buzetski obvoznici do Mluna in naprej po dolini Mirne… žal le do Motovuna, saj je naprej dolinska cesta zablokirana (jasno, generalna obnova ceste…). Mimo Motovuna gor nad dolino in skozi istrske vasi od zgoraj … na start.

Ni gneče, cca 5 avtov, nekaj padalcev jadra okoli starta, nebo sivo pokrito. Z Mojco se malo razgledujeva, ko pride še najina predhodnica: Uki, Erzo in Jerry s sinom. Še vsi malo modrujemo, medtem se Mojca že pripravlja. Tisti v zraku so medtem pocurili, nekateri toplandali. Ker je vse pokrito in se lahko nadejamo dežja, se spravimo v luft, čeprav je vetra manj kot ob prihodu (3,2/4,2, prej so bili sunki 6,4): Mojca, Erzo in jaz (in še kakšen prisoten Nemec ali Nemka) in pa tudi Jerry s svojo opremo iz prejšnjega tisočletja !!!

Glede na vreme si ne obetam kaj veliko, zato sem v tangicah z Rook2. Pa vendar še kar jadram, ko Mojca že pristane.

Mojčin let

Nu tudi sam sem vedno nižji in se po 15min zapeljem v dolino k njej.

Zoranov let

Jerry je po nekaj zavojih celo toplandal. Erzo pa se nama pridružil v dolini.

Erzov let

Kmalu je Uki z LCjem pri nas in hitro smo spet na startu. Malo čakamo, da bi veter še kaj pojačal (baje da po napovedi bo, čeprav jaz vidim, da bo le obrnil na SZ, S) in modrujemo, pa nič.

Dva od prisotnih Nemcev se spravita v zrak s tandemskimi padali solo in se kar obržita. Mojca se odloči še za en odlet.

Mojčin 2.let

Erzo naheca Nemca, ki toplanda, da mu posodi padalo (Yeti3 tandem), jaz pa Ukija, da mi posodi svojega starega Kinga L (ki ga ima s sabo za vsak slučaj). Kljub negativni energiji prisotnih Kinga 2x lepo dvignem in v drugem poskusu tudi odletim.

Zoranov 2.let

Moj prvi let s Kingom v lajfu. Mi ga je posodil moj prijatelj Uki s katerim sva bila na startu … Resda je padalo že malo utrujeno (= zjahano do konca), je pa L in mi je preveliko, kar pa je bilo OK, saj je pihalo čisto malo in že severno

Erzo pristane hkrati z mano.

Erzov 2. (3.) let

Andrej Erznožnik : Moj prvi let s tandemom v lajfu, solo. Od 8700+. Mi ga je posodil moj avstrijski prijatelj s katerim sva se tu že videla in je pred tem z njim lepo zajadral… pihalo je čisto malo in že severno [3.5.2024 20:20]

Uki je že pri nas z LCjem in spet smo hitro zgoraj na startu na zaključno modrovanje…

In proti domu zadovoljni bistveno bolj, kot smo pričakovali (obetali smo si zgolj izlet v Istro z manj dežja kot v doma 🙂 )

1.maj, praznik dela in ga je treba proslaviti delovno: torej z nekaj hoje in zaresnim letenjem (včeraj so potekli 3 tedni in dohtarji so mi rekli 3-4 tedne brez obremenitev 🙂 )… Ker se napoveduje poslabšanje v teku dneva, me razveseli Mojčin poziv na resetiranje postaje na Zavrhu 🙂 .

Ob 10h jo naložim v LCja in gor (edino Milančeta še zanima, da mu javiva situacijo na startu, potem pa se bo odločil, drugih ni…). Spodaj na pristanku ni bilo nič vetra, zgoraj v vasi malo in na poti med kravjeki proti startu občasno lepo zapiha.

Na startu pa idealno pihlja gor (resetirana postaja javi 4/5,8 S, SV). Takoj postaviva (se pravi Mojca resetira postajo, raztegne moje padalo in še svoje in vmes še sporoči Milančetu situacijo s starta, medtem, ko si jaz natikam tangice in oblačim 🙂 z zarjavelimi gibi ). Milanče je tudi že na poti.

Od prve lepo hrbtno dvignem in po obratu odletim. Do Trebelnika (malo bolj zunaj) me le rahlo spušča, okoli vogala in naprej celo občasno dvigne (čutiti je S od Vrhnike). Malo naprej od Škorpijona obrnem nazaj in v rahlo močnejšem vetru pristanem na uradnem, vesel kot radio.

Zoranov let: prvi višinc po “menjavi oči”

Jean Caffou: Čestitam, Esmeralda, za prvi polet. (3 hours ago)

Mojco je veter malo bolj ustavljal.

Mojčin let

Kmalu je v zraku tudi Milanče, ki pristane le malo pred Škorpijonom.

Milanov let

Vendar poroča o razmetavanju na startu, sunkih vetra v grabnu (da bi skoraj rezervo metal ?!), skratka ne spomni se, da bi kdaj imel tu tako razgonjene pogoje !

Vmes pa pride Erzo z zemeljsko podporo, tako, da se z Mojco naloživa v njegov avto, da rešiva LCja in Milančetov avto, medtem ko bo Milan v miru pospravil. Na poti gor pa že opazimo tudi Ukija v zraku.

Ko se vrnem z LCjem k Škorpijonu, Uki še kar jadra.

Ukijev let

In tudi Erzo je še v zraku, ko sem jaž že na poti v LJU.

Erzov let

Danes pa sem že od jutra našpičen za zaresno letenje in se vse dopoldne koordiniram, kam bi bilo za iti (Planinska Grmada, še bolje Dobrovlje…). Čez vso SLO je veliko V in prepozno ugotovim, ko se neka majhna jata odloči za Buzet, da je tam pravzaprav otoček odličnih pogojev (res pa z veliko termike)…

Na koncu se odpeljem v Kižlovko cca 3 ure prej kot včeraj, vendar je situacija podobno razgonjena (čeprav sonček še lepo sije po dolinici in bi po moji teoriji moralo biti tudi termike po griču gor…). Res tudi je, ob redkih izbruhih močnega vetra…

Danes čakam (z nekaj neuspelimi poskusi) le cca 1/2 ure, da ujamem trenutek, ko zopet butne gor in hrbtno speljem in me na robu butne gor, da potem skoraj “padem” na tla na kocu polja… in odpešačim do LCja.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Enostavno ne morem več zdržati… čudovit dan in vsi se nekam odpravljajo in obeta se čudovito letenje (čeprav niso vsi zares izkoristili dneva, kot je dopoldne kazalo, da ga bodo…). Celo ideja za Dobrovlje se mi zdi povsem realna, saj so konec koncev trije tedni od “zamenjave oči”…

Ampak na koncu je ura že proti 17h, ko se zapeljem v Kižlovko, da bom vsaj “malo grounhandlal” (v resnici pa mislim, da bom na hitro odskočil in se končno potolažil). Pa na koncu neprostovoljno grounhandlam debelo uro, preden mi končno uspe odleteti s Stare.

Štart je že v senci, ko pridem gor in piha od zadaj, po pobočju dol. Včasih bolj rahlo, včasih drevesa naokoli šumijo na polno in mi kar posvaljka padalo (moja razlaga: sonce je tekom dneva raztopilo dopoldansko inverzijo, termika prebila in ker sonce obseva nasprotno stran dolinive, tam buta ogreti zrak gor, hladen pa se na moji strani zliva dol). Ne spomnim se, da bi tu že imel takšne čudne pogoje (res pa nikoli nisem bil ob taki uri na vroč pomladanski dan tukaj…).

V vse smeri poskušam, dvigujem, ko se malo umiri,… pa spet nabiram in se vlačim gor.

Ko že hočem odstopiti in odpešačiti dol, pa se mi zdi, da končno za nekaj momentov dahne po pobočju gor. Še zadnjič postavim, pozorno čakam na naslednji cikel in coto v klasični smeri dobim nad sebe. Po obratu speljem na prelomu. Pa me takoj za tem spusti dol kot klado, da tik nad pobočjem in tlemi zafleram z vetrom v tilnik ob njivi komaj do njenega konca, kjer stopim na tla…

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Komaj, da je bil skokec, ampak zadovoljstvo pa kot da sem odletel 100tko.