Danes je bil plan za Madžarsko (ki sem se ji odpovedal), ki se je spremenil že včeraj zvečer v Smuk (ki sem se mu tudi odpovedal), jaz pa sem planiral kakšen nov start. Že dolgo si želim na Polhograjsko Grmado, kjer sem že bil s padalom (na Z startu z Damjanom), pa tudi že večkrat na vrhu (brez padala 🙂 ).
Ker je napovedan šibek V in jasen dan, odpeljem ob 10h iz LJU. Okoli 11h startam od Mehačka. Nekaj pred 12h sem na vrhu.
Piha rahlo z desne (generalni veter), občasno kar zašumi po vršni jasi direkt gor (termika). Postavim Nuptseja in poskušam štrikce speljati mimo trnastih grmičkov. Potem ugotovim, da mi je odpadel vibram podplat 🙂 na desnem čevlju. Torej bom moral odleteti 🙂 . Malo čakam, da spet nekaj pihne. Dve simpatični dekleti mi držita rob padala, da se ne zaplete v trnje. Za hrbtno mi je premalo, zato se obrnem in potegnem.
Lepo odletim in takoj desno. Računal sem desno čez sedlo in dol v graben (na travnik za Pristavo), pa lepo drži in nekajkrat celo nemarno rukne in dvigne in me zgunca v termiki, tako da se odpeljem kar direkt čez griče (desno od Kuclja) na ravnino in pristanem čisto zraven Srednje vasi pri Polhovem Gradcu.
Zoranov let
Pokličem Grjolja, če je mogoče kje tukaj za pomoč, pa je v službi. Štopa ne dobim vse do Polhovega Gradca, tam pa mi nadaljnje pešačenje z eno krajšo nogo 🙂 prihrani šoferka, ki pa me zapelje le do križišča za gor. Pol ure še čakam naslednji štop, potem pa pri sosednji kmetiji nafehtam prevoz za gor. Novnov in vesel kot radio.
