Padalska jata

Padalski del potovanja po Korziki je bolj zahteven, kot sem pričakoval. Splošni vtis je, da nekje okoli poldneva začne naraščati veter, ki zna med 14h in 16h biti kakšen dan že orkanski (konec aprila 2014) in zna vztrajati tudi do večera. Kjerkoli že si, skoraj praviloma piha z napačne smeri 🙂 🙂 .

 

Prvi dan:

2 potencialna starta na Z obali Cap Corse. (1. Birout’ale in 2. Nonza). Ko z ozke panoramske ceste, vsekane v navpično obalo, med 100 in 200m nad vodo, gledam oba skromna zalivčka s plažico, obdano z navpičnimi stenami, kjer naj bi bil pristanek, me dodatni pogled v navpične strmine zgoraj popolnoma odvrne od želje po iskanju enega ali drugega starta… Lubenice so šolski start v primeru z videnim…

3. Večerni up za tolažilni skok s starta Saint Florent, ki je na nizkem gričku blizu obale (večinoma vse pozidano s hišicami od vrha grička do obale – malo možnosti pristanka) splahni z vetrom, ki polaga drevesa vzdolž obale…

 

Drugi dan:

4. Dopoldanska vožnja do vasice Belgodere pokaže soliden pristanek v dolini. Naprej in gor proti sedlu. Parking in pešaka po kolovozu z robo na greben. Ura iskanja starta Belgodere – nič. Sama makija, v katero še zagaziti ne moreš s kolovoza. Piha od zadaj glede na predvideno smer odleta (vendar dovolj šibko… če, bi le bila kje čistina za odleteti).

5. Start Battaglia – Croce d’olu je zabasan nekje v sivih oblakih na grebenu cca 500m više v zaresnih hribih proti V.

6. V nadaljevanju poti ogled zgodovinske vasice Corbara na hribu blizu Z obale. Start Corbara je pod razvalinami trdnjave na vrhu, obrnjen na Z. Opremljen s trakci. Veter praktično z leve – J. Start tipa Srbani, vendar precej porasel. Cca 1 uro zbiram pogum, pa se nikakor ne morem odločiti za diagonalni lauf do roba skal in skok v makijo in skale. Odnesem robo nazaj v avto. Hvalabogu ! Ko se pripeljeva okoli 14h dol na obalo, prbija JZ (?)  po morju tako, da se gladina belo peni in piš nosi morsko vodo po šipah avta…

 

Tretji dan:

Ni potencialnih startov v bližini. Samo Hike & no Fly 🙂 .

 

Četrti dan:

7. Zjutraj z robo odpešačim nad vasico Tuccia na 100m griček nad obalo  na start Tour de Capigliolo. Opremljen s klobaso in trakci, vendar majhen – šikara spucana za eno padalo in dolg cca 10m. Krasen pristanek na neskončni mivkasti obali. Piha z leve. Med čakanjem narašča in celo občasno pihne od zadaj. Adijo…

8. V nadaljevanju proti Ajjaciu vzpon z robo s sedla Col de San Bastiano na bližnjo glavo, kjer je (spodnji) start Col de San Bastiano. Zgornji (bolj pravi ?) je  menda 250m višje in kakšno uro hoda po poti na grebenu na drugo stran sedla. Na vrhu glave se vidi, da je nekoč tu bil lep start (razmetani ostanki preproge in polomljen/podrti drog z ostanki trakcev). Plaža v kraju Liscia, kjer je pristanek, je neskončno daleč (400m niže, 3km ravne črte stran…), vmes samo porasli grički brez možnosti pristanka. Piha z leve od zadaj in to kar konkretno. Adijo…

9. Naprej proti Ajacciu si samo še s ceste pogledava hrib Monte Gozzi, kjer je baje super start. Piha iz Ajaccia gor po dolini kot pr norcih… Naprej proti J Korziki ves čas močno piha JZ, zvečer in čez noč v Bonifaciu kot 2 x pr norcih..

 

Peti dan:

Čez dan J Korzika. Ni potencialnih startov v bližini. Samo Hike & no Fly 🙂 . Veter nabija od JZ z morja kot pr norcih

10. Zvečer na poti iz Ajaccia v Corte start Vero nad istoimeno vasjo. Na pristanku (velik travnik ob glavni cesti) rahlo piha od Ajaccia po dolini gor.  Na stransko cesto in gor skozi vas Vero naprej na Col de Tartavellu (890m). Na desno se zapelješ 100m po makadamu prav na start pri antenah. Start fantastičen, povsem na novo urejen ! Gladka ravna, rahlo nagnjena odletna pista, s položeno preprogo iz umetne trave po vsej širini in dožini… Baje da so tu fantastični termalni pogoji (za prelete…), le da je običajno močan dolinc in ZELO živahno pristajanje. Zdajle piha nič, le nekajkrat potegne rahlo od zadaj. Pristanek daleč, daleč…daleč (3,5 km stran – samo tega še ne vem). Vmes sama gmajna brez pristanka. Še enkrat pogledam na izpiske: pristanek je na 240, torej 640m niže. To mora iti, če se le ne bo preveč zlivalo dol (sonce že zašlo za hribi, vsa dolina že v večerni senci). Odločim se in postavim in počakam na nulo in potegnem in zalaufam po tepihu … pa noče gor. Prekinem, ob pomoči postavim še enkrat in sedaj zalaufam na vse ali nič … in odletim. Sprva gre kar preveč dol in se mi zdi, da ne bom prišel do pristanka, potem pa se le ublaži in v ravni črti priletim bogato nad pristanek (vsaj 100 m rezerve). Nad pristankom malo pošejka (čeprav je že večerni mrak) in stopim na tla. Vesel kot radio. Ko pospravim, je zemeljska podpora že ob meni 🙂 .

 

Šesti dan:

Osrednja Korzika okoli mesta Corte. Ni potencialnih startov. Samo Hike & no Fly 🙂 . Popoldne vse zabasano in na veliko uliva.

 

Sedmi dan:

Turistični ogledi okoli jezera Calaccucia pod najvišjim vrhom Korzike: Monte Cinto (2706m). 2 potencialna starta: 11. Lozzi SZ od jezera v planotah pod Monte Cintom in 12. Calaccucia na vrh grebena JV nad jezerom. Vrhovi v temnih bazah, občasno pihne veter, vreme se hitro slabša. Nobene želje po obiskovanju/iskanju štartov.

 

Zelo vesel za izplen 1 (enega) starta od 12 potecialnih. Lahko bi bilo 0  🙂 …

Erzo se danes odpravlja na Madžarsko ali Ivanščico ali nekam pač, kjer bo pač odletel vsaj 100tko…

Jaz bi pa rad zaključil obiskovanje neodletenih startov, saj je danes napovedanega le malo vetra (čeprav še vedno SV-V).

Nekaj pred 10h sem na Jezeru. Krasen sonček brez oblačka in piha rahlo gor proti Planinci. Idealno. Gor na Planinco in pešaka na start.

Na skrajnem vrhu najprej začnem pucati vejice (jih je 1 milijon od polomljene breze…), potem postavim trakec in nato coto. Piha šibko z desne, kot včeraj, vendar prebavljivo. Še nikoli nisem tako natančno pregledoval štrikcev (razlog: 1. Še 1 milijon preostalih vejic, ki se kar limajo na štrikce  2. Trofazna spodaj…) . Ko za trenutek poneha veter, potegnem, pa se zatakne za vejico ali grmiček in gre prav čudno gor in pihne spet s strani in naredim dva koraka in – podrem. Sedaj postavim bolj poševno čez pobočje proti vetru, spet pucam vejice…

Potegnem, ko spet malo preneha veter z desne in gre krasno gor in ga obrnem bolj v desno v veter  in se speljem proti desnemu delu jase (kjer so itak droti najnižji) in me lepo dvigne in sem bogato čez drote (vsaj 5m+). Naprej gre lepo mirno, vendar sem precej nervozen čez prvo stopnico, saj se drevje kar prehitro bliža. Ko sem čez rob, je nervoza mimo in do podna je ena sama uživancija. Še malo me dvigne ob V pobočju Sv.Ane, ko že mislim, da pristajam. Podaljšam skoraj do Brunarice in se zapeljem nazaj čez jezero in pristanem na travniku.

 

Vesel kot radio, ker nisem pričakoval, da bo danes ta dan… Pospravim v čudovitem dopoldanskem sončku 🙂 .

Za rojstni dan sem si nudil en prekrasen nestandarden let …

Ker sva prej govorila z Manco, ki ima službo popoldne, jo pokličem za prevoz (majhen ovinek na poti v službo 🙂 ). Malo je nejevoljna, ker ji zmešam predslužbeni ritem, ampak bo prišla.

Namesto da bi iskal prevoz, se tako usedem v Brunarico in počakam Manco.

Zapelje me  do Planince in nadaljuje v LJU, jaz pa dol v Podpeč in gor proti Rakitni – Novaška gora. Krim javlja 4,5/7,8 V, potem pa tudi JV.

Danes je tu skoraj mirno. Postavim trakec in coto. Večinoma piha 45 z leve, občasno pa gor po poseki.

Počakam, da pihne gor in potegnem. Padalo gre krasno gor, odletim, potem pa me kar spusti skoraj do tal ! Nekako speljem brez drajsanja po travi, spet me dvigne, vendar sem nizko, ko zavijem v koridor na desno. Spet me dvigne in še malo rodea dole-gore-dole in precej živahno pristanem na ravnici spodaj.

 

Ko pospravljam, pride iz najbližje hiše nekdanji padalec (-15let; Kovačič – pozna vso KLV sceno) in mi opisuje, kakšni rotorji so običajno v tejle poseki (kot da bi opisoval moj let…) .