Padalska jata

Na Pokojišču gruntava, kam bi še šla. Mega odsvetuje svoj okoliš. Sv.Ana mogoče bo.

Zdraživa Ukija in se dobimo v Podpeči.

Pri cerkvici piha močno, vendar merilec pokaže sunke Z samo 7,2 – JZ bolj zunaj. Torej bo moralo biti super.

Postavi Erzo (ki ves čas nabija, da je računal, da bo Uki pokazal…), lepo dvigne v močnem in odleti v dvigovanju (pride nad start).

Potem postavim jaz. Zadaj proti LJU je vse črno, švigajo strele in grmi. Z Ukijem se sprašujeva, če bi malo počakala. Uki zagovarja teorijo, da se oblak ne širi več (rob je ravno nad Sv.Ano, nad nama) in da očitno že “počasi” razpada 🙂 . Veter rahlo spusti (“…očitno oblak razpada, saj ne zauga več tako močno…” ). Erzo je izginil proti pristanku.

Erzov let

Potegnem in lepo dvignem in umirim, pa majčken frontalček, ki me odpelje kar nekaj korakov nazaj, sedem na tla, padalo pa v kobra stil in me odšlepa čez cesto na travnik zadaj, Komande sicer navijem do konca, ampak šele Uki uspe potlačiti coto na tla. Še enkrat na start (zdaj je pa res že črno), počakam, da malo manj pihne in še enkrat potegnem. Cota nad mano in gre po cm naprej, potem pa le speljem in sem v luftu. Le malo zgubljam, nekaj mi celo piskne za gor, zavjugam proti vetru počasi in bolj ven, kjer začnem zgubljati in se odpeljem ekspresno z vetrom na letališče.

Zoranov let

Uki je v zraku takoj za mano in kar nekaj pojadra, preden pristane ob meni. Še na zaključno sladoledno druženje…

Ko se okoli 16h sprostim za letenje, je jata že na poti na Kovk (Manca, Erzo, Mega). Gasa sam za njimi, potem pa zvem, da na startu (pre)močno piha in je nad njimi še črna pošast, tako da bodo malo počakali.

Pridem na start in kaj me dočaka 🙂

Uganite, kaj je to …

To je naša Manca sredi priprav za start

In to so naši padalci…

Malo še modrujemo, ali bo pojenjalo, ali bo začelo deževati. Pod startom v Vipavski je kar nekaj sonca. Ko začne deževati, se hitro vsi spokamo v LCja, da jih dostavim do Mančinega avta. Jaz navijam, da gremo na Vremščico (Erzo je malo prej zvedel, da je bil tam Gorazd in Rabič s klienti, vendar je tam že “frej”…). Manca in Mega odstopita od nadaljnjih akcij.

Midva z Erzom pa najprej v nalivu na ogled treh potencialnih startov, potem pa dol v delno sončno Vipavsko in gor na delno oblačno Vremščico – zgornji start (še ena precej črna prasica zadaj za startom).

Ker zelo rahlo kaplja in piha močan veter z V smeri toliko, da se še da odleteti, takoj postaviva. In Erzo v luft in ga s 50 odnese ob pobočju z vetrom do spodnjega starta, kjer pristane in tako reši problem avta.

Erzov let

Jaz pa s coto v luft in se le počasi pomikam ven proti letališču, kjer pristanem v še vedno rahlem kapljanju (sploh ni nič močneje deževalo in celo poneha, ko pospravim).

Ko pride Erzo z LCjem do mene, sva oba ful vesela, da nama je to ratalo 🙂 .

Dopoldne frontica čez LJU ob napovedanem V-SV. Ko gre čez, se slišiva z Erzom – projekti.

Ob 15h Železniška. Spet grozijo oblaki in je treba nekaj na hitro. Ulovka.

Na startu že rahlo kaplja. Hitro postaviva (cota klase) in potegneva naprej: Erzo 1. In jaz 2.

Med kapljami desno ob grebenu in me super drži. Ob Sv.Miklavžu me še dvigne, tako da skoraj vem, kako je, ko se odločiš za peljati na Staro Vrhniko. Erzo zavije levo in pristaja pri križišču.

Erzov let

Ker kaplja in imava avto spodaj na križišču, samo zaokrožim nad Podliplsko dolino in pristanem zraven Erza.

Zoranov let

Ko se peljeva gor, že močno dežuje.

Ko se peljem proti Vrhniki (z Ulovke), je spet sonček. Pokličem Erza, če gre res domov (mogoče bi še kaj 🙂 ), pa pravi, da je že doma. Pa se posloviva za prmej in gas proti LJU…

Čez kakšno uro pa pokliče Erzo, da je tudi on ugotovil, da je sonce in da je pa nujno še treba nekam it: Strmca, Sv.Ana… Res se mi ne da še enkrat voziti nazaj, pa odklonim.

Erzo pa seveda gre 🙂 .

Erzov prvi let

Erzov drugi let

Erzov tretji let