Padalska jata

Smo bli danes zmenjeni za Krvavc, pa je Erzo dopoldne spet nedosegljiv. Ko vrne klic, ne ve nič o Krvavcu, ker je s Ščuko zmenjen za Buzet (jaz sem ga odpovedal včeraj zvečer…).

Tako se sam odpeljem pod Ambrota, kjer je Guido že peljal prvo rundo na Zg.start. V drugo ravno odpelje še Cigla, jaz pa počakam Simeona nekaj minut, ker baje prihaja za na Krvavec. Skupaj greva do gondole in gor. Jaz s šestsedo na Krvavec, on z dvema sedama na Zvoh (baze na 2000 in okoli Zvoha že meglice).

Na vrhu piha lep J-JZ in postavim pod vrhom proti anteni. Ko se uštimam, potegne z desne Z in mi ga zrola. Še enkrat raztegnem in čakam, pa kar ostane kot je. Ko mi ga v drugo posvaljka, naberem in čez grič na Z pobočje, kjer veter ravno fecla Guidov vijolični M6.

Skupaj pogrinjava in čakava, ker vmes prbijejo J sunki… Končno je nekako Z in potegnem in sem v luftu. Takoj me malo dvigne in obrnem in malo naberem. Gvido je tudi v luftu, rahlo pod mano. Skupaj se peljeva ven v smeri grebena (proti Možjanci) – Guido kot kanta dol. Jaz začutim ruker Z in zavrtim in me že dviguje z 2 močno zanešeno proti hotelu. Spet sem na 1800 in grem spet naprej v smeri Potoške. Vidim,da Guido nabira nekje nad Štefanjo, potem ga izgubim. Lepo drži, naenkrat dobim rahlo nad Kokro še batino Z s 3 gor, pa samo padem skozi in potem se mi udre z -3. V nekaj minutah zgubim 400m in ugotovim, da sem čez greben nad Kokro in ker nočem zaružit v Kokro obrnem s 1200 proti Štefanji. Naprej gre 5 direkt v veter (V-JV ?!), s 3/4 gasa pridem na 12 in kar pošteno šejka in zgubim še 200m in že skoraj ne verjamem, da bom čez greben, pa le zrinem in me potem rukne in zavrtim s 3,8 gor in sem s 4 obrati v močno zanešenem dviganju vzhodnika 300m više (in spet nad sedlom Kopa). Ker imam počasi zadosti rukanja, se odločim naprej proti Štefanji (pa tudi, če bom tam moral pristati). Občasno spusti -2, pa spet dvigne in pririnem preko Dvorjanskega hriba pred Grajca. Tu pa je še močnejše rukanje, tako da se zapeljem nad pristanek. Pa sploh noče dol ampak gore-dole (od Grajca dol je bil spet Z). Vidim Kavčiča in Guida, ki slowmotion pristajata. Po slabi uri čez 15 min tudi jaz stopim na tla na uradni pristanek.

Zoranovo Krvavčenje

Kavčič ne more prehvaliti lepega letenja 🙂 , Guido pa pravi, da je moral dol, ker so ga klicali njegovi klienti, ki so skoraj vsi scurili na Gozdu, saj nazaj ni bilo možno, ker je bil premočen V. Ko pospravim, pristane še Đuro s klientom (ki ga je odfural do Kriške in nazaj !!).

Kasneje pa uspe nazaj še Micku, ki z ušesi visi skoraj nepremično pred Grajcem, ko sedimo pod Jenkovo (ptič nad nami lebdi v vetru na mestu kot lampijon – ga pa ne rikverca 🙂 ). Še Simeona peljem po avto in vmes pripoveduje o svoji avanturi v bazah proti Kočni in se zahvaljuje svojim pika izkušnjam, ki so ga danes pod Jezerskim obvarovale pred pralnim strojem v Kokri, kjer je moral zasilno pristajati, ker ni mogel ven…

Simeonova avantura

Erzo pa je lokalno letel na Buzetu 🙂

Erzov Buzet

Dejansko vreme danes je lepše, kot napoved. Najprej razmišljam, da bi šel na Krvavec. Kličem Erza, pa je nedosegljiv. Ščuka sproži akcijo za Lijak (s planom nekam na Tolminsko in naprej…), pa me samega ne vleče tja. Malo kličem druge, pa ni interesenta.

Osamljeni Nevidni MM spremeni plan: Buzet. Povem, da mi je predaleč tja dol samemu; ko že hočem oditi na Gorenjsko, pokliče za Vremščico. To mi ustreza (kombiniram: on bo itak nekam odletel, jaz pa bom po svojem zaključku leta šel nazaj grede še na Strmco, kjer bom drajsal do noči, tako kot so včeraj 🙂 …) in gasa dol.

Na letališču se nama pridruži še Gregor Primc (Ilirska Bistrica) in z LC na Zgornji start.

Piha… Res piha… Vseeno takoj postavimo. Nevidni MM odleti kmalu (malo sicer jamra nad jakostjo vetra), Gregor nekaj za njim.

Jaz pa imam vaje hrbtnega starta v močnem JZ vetru a la Vremščica… (Škocjanske jame 4,5/7,8)…  Kakšne 5x ga dvignem in sesujem, ampak sfedla mi ga nikoli in ves čas imam kontroliran zidek :-). 11.tič ujamem trenutek umirjenosti in se uspem po stabilizaciji lepo obrniti in … odletim. In naslednji trenutek ugotovim, da sem brez telefona (in FlyMe-ja). Lifta me naravnost gor in še malo rikverca, potem le uspem malo naprej in zavjugati sem in tja. Najprej vpijem dol dvema modelarjema, če lahko pogledata za telefon, pa me ne razumeta niti pod razno… Potem se odločim… in se ob pobočju speljem gor čez glavo za start, lepo zaobrnem in elegantno stopim na tla… potem pa mi veter seveda sfedla padalo v kepo.

Zoranov štart brez telefona

Nisem verjel, da bo v takem vetru možno tako lepo toplandanje.

Odnesem kepo v zaveterje za LCja. Telefon najdem v travi po 10 min 🙂 🙂 .

Raspletem štrikce in padalo za startom, pa mi ga sunki vseeno nekajkrat sfedlajo. Ko mi končno uspe, spet dol na start.

Sedaj piha še malo močneje… Z zidkom čakam, da kaj pojenja. Pa kar noče in nabija in nabija. Veter je sedaj direktno gor. Po postaji slišim Nevidnega in Gregorja, da sta tam nekje okoli Nanosa (2000) in proti Kovku.

Končno dočakam malo manj in potegnem in ga stabiliziram in sem v luftu. Lifta gor (in malo nazaj) do 1100,  potem pa začnem počasi lesti naprej in me malo spusti. Šele sedaj si upam zaobriti, pa me samo odnese s 50km ob pobočju, nazaj proti Z pa se z gasom plazim 5…10… Grem nad spodnji start in sem in tja, potem daleč ven in še kar drži; vrteti si ne upam, mi je premočno… Po pol ure imam počasi dovolj (nabrati – do 1800 očitno ne znam v takem 🙂 ) in se zapeljem na letališče.

Zoranov drugi poskus

Ko začnem pospravljati, se javi po postaji Rajko Sila, da sta na parkingu z Valenčičem in še enim opazovalcem… in me pride takoj iskat. Marko zapelje gor na Spodnji start. Jaz gor po LCja. Nedosegljivi Erzo se javi in poizveduje o situaciji. Moji izjavi o močnem vetru ne verjame preveč in začne preverjati še pri drugih (predvidevam, ko me na hitro skensla).

Ko pridem nazaj dol, še stojijo in ugotavljajo, da je močno (izmerim 6-8/9,9-10,5) in da nima pravega smisla postavljati… Raje iščemo Nevidnega in Gregorja v zraku (po postaji javljata, da se vračata od Nanosa nazaj). Peter sporoča, naj kar grem v: 1.) Razdrto kjer bo scuril, 2.) Senožeče, kjer bo scuril, 3.) v Dolenjo vas, kjer bo scuril… Gregor je prenizek in obrne in gre nazaj na Nanos in nabere do 1800 in še enkrat (ampak sedaj je videti, da kar rine lepo v J smer).

Na start pridivja Gorazd in takoj začne postavljati: “…fantje, kakšen veter… Super bo !….”. Počakam, da Peter res scuri v Dolenjo vas in se odpeljem dol. Ko sem pri njem, pristane še Gregor.

Primčev let (približek Nevidnega MM)

Ko čakam, da pospravita, Erzo javi, da sta z Megom že na poti sem in naj počakam…

Odpeljem MM in Gregorja do avta in se poslovimo in na meeting point.

Erzov enoprostorec je kmalu tu in gasa spet gor.

Gorazd izvaja akrobacije po luftu, Marko postavlja. Jaz navijam za zgornji start, pa me sploh ne šmirglajo. Mega že postavlja. Potem še Erzo.

Piha malo manj kot prej. Rajko Sila vseeno čaka še na malo manj. Postavim še jaz. Mega mi pride pomagati. Potem pa spet x-krat poskušam dvigniti, pa mi ga vedno sesuje v desno (in se počutim kot prvošolec 🙂 ). Mega me spodbuja, naj to vzamem kot vajo hrbtnega starta… In še naprej vadim, Mega in Rajko pa razgrinjata sesuto padalo. Mimogrede Mega še odkrije vozel na štrikcih 🙂 in potem samo še 2x poskusim in sem v zraku…

Potem pa 40 minut miline jadranja na popolnoma enakomerni dinamiki ob zahajajočem sončku brez stresa. Erzo je že toplandal na zgornjem,

Erzov let

pa je spet v zraku. Ko začne res malo spuščati, se odpeljem ven in z bogato višino pristanem na letališču.

Zoranovo večerno uživanje

Mega minutko za mano. Erzo toplanda

Erzov let

in reši LCja in je že pri naju.

Tole je bila sedaj nagrada za vse tegobe današnjega dne 🙂 !!

Boris pa na Kovku v večernih urah testira Valičevega speedgliderja

Deluxovo speedglider-iranje

Ko se slišiva z Erzom sta dve varianti: Ambrož – vabi Suša, Lijak – vabi Ščuka. Kar se mene tiče sem bolj za Ambrota. Bomo videli.

Potem pa Erzo panika: ob 11h pod Ambrotom. Na poti tja obvestim, da je na Krvavcu SZ, pa tudi na Ambrotu, ampak zdaj je, kar je. Vmes pokliče Mare, da je za kakšno popoldansko kombinacijo. Pokliče še Nevidni MM, zakaj ga nismo obvestili (je kar mičkeno užaljen 🙂 ). Dam mu navodila za dostop do pod Ambrota in do starta, on pa stisne na gas do daske od Kozine naprej…

Na pristanku Suša in Erzo presedeta v LCja in gasa gor. Erzo vidi samo Štajersko z Ambrota in v tem smislu debatira s Sušo.

Na štartu že Slak, Piškur, Vidic, Snedič, Toplak, čakajoči na veter. Še mi začnemo postavljati. Dela se koprena in sonce zgineva v njej vedno bolj. Še Manci povem, kje smo. Poštarta Slakin malo za njim še Vidic in Suša, potem pa še Toplak. Slak izgine iz vidnega polja, Suša in Toplak pa kar nič ne moreta nabrati in se vozita sem in tja pred in pod startom.  Prlaufa tudi Ščuka in se začne pripravljati. Vidimo, da Vidic curi nad Grajcem.

Čez slabe pol ure parawaitinga začne malo bolj solidno pihati in potegne Erzo in še Snedic in Piškur. Postaviva še midva s Petrom in odletiva (jaz seveda zadnji). Vidim, da so zadnji startajoči kar nabrali nad start. Drajsam levo desno okoli starta, razrukano in le s težavo naberem malo nad start (do 1450). Ostali medtem proti Krvavcu in… Erzo približno z višino starta proti gondoli in tam na robu nabira. Meni je to prenizko, zato drajsam v tem razrukanem naprej in počasi začnem zgubljati. Zapeljem proti Ambrožu, pa naprej proti Apnu, najdem steber in precej navijem, potem pa spet zgubim. Še nad Grajcem nekaj časa drajsam v razrukanem in potem imam počasi dovolj in pristanem.

Zoranov prvi

V miru pospravim.