Proti morju kaže, da je lepše in brez dežja, o vetru pa le ugibamo. Erzo predlaga Brestovico, pa smo zmenjeni. Cimerman se nam pridruži s svojim avtom in cika caka proti Brestovici (LC čez Branik,  enoprostorc od zadaj). Vreme je vedno lepše (ni več črnine iz Vipavske), nobenega dežja.

Na mrtvi pumpi stisnemo še Cimermana v LC in gor na start, od koder nas že kibicirajo po postaji enoprostorčani.

Najprej na start brez opreme. Piha nič, ali rahlo gor in z Lukom greva takoj nazaj po opremo. Ko sva nazaj, odlaufa po robo še Erzo. Vsi imamo lahke sedeže (jaz seveda coto). Ostali pomagajo pripraviti padala in prvi odleti Luka (še preden se vrne Erzo), zavjuga in pristane pri mrtvi pumpi.

Lukova Brestovica

Lukova Brestovica

Potem jaz. Zapeljem v desno in ob pobočju dokler gre, potem pa ven in pristanem na travniku nekaj pred cesto.

Zoranova Brestovica

Zoranova Brestovica

Erzo je že v luftu in tudi desno in pristane na uradnem pristajalnem travniku.

Erzova Brestovica

Erzova Brestovica

Pospravimo in peš do pumpe in že sta tu oba avta z preostalimi.

Še vedno je zgodnja ura, zato bi z Erzom šla še nekam (ostali niso tako navdušeni). Malo pojamram o Trstelju Jug in že Erzo velikodušno prevzame vodstvo. Cikacaka čez Kras in malo pod vrhom Trstelja zaparkiramo. Sedaj vzamejo robo skoraj vsi in skozi borovje in osmojena debla povprek čez pobočje. Malo smo prenizko in iščemo start. Mega ga hitro najde in ko se vsi zberemo, je jasno, da start sploh ni idealen.

Z Lukom se začneva pripravljati, ostali zmajujejo z glavami. Še trakce postavimo in je skoraj jasno, da ne bo nič, saj piha popolnoma z desne strani ali občasno celo dol. Malo še čakamo, potem pa nazaj do avtov in gasa proti LJU (predvsem naša LC ekipa, saj je Sašo že v hudi časovni stiski…). S

uper dan, velika jata in super smo se imeli 🙂 .

Danes pa sama žalost… Dan kot iz filma, šajba po vsej SLO. Burjica. Lijak bo zakon! Erzo še vedno ne. Kliče Habibi, če bi se kaj združili, pa povem, da smo zmenjeni dovolj zgodaj – ob 12h. On bi še prej…

Mateja ob 11.30 (super zgodaj) v BTC. Preložim robo k njej. Gasa na Unc. Mega. Pod Lijakom ob 13.30 še sonček, vendar se nad startom dela črn pokrov.

V luftu kar nekaj padal, ki so startali že pred uro ali več ali ravnokar. Razsuti v višavah pod krasnimi bazicami po vsej Vipavski dolini (Ščuka, Gorazd, Habibi, Luka Slak, Čretnik,…). Na poti gor s Samom že prve kaplje na šipah.

Na startu 35 padalcev + 1 zmaj (Klemenčič), ki čakajo, ker je popolnoma zaprlo. Rahlo kaplja, veter usiha. Modrujemo. Čakamo. Začne pihati dol  in močneje deževati. Zunaj sonce in modrina vse do morja in proti Vremščici krasne bazice… Čakamo. Vmes Valiča startata z morilsko vratolomnima startoma z vetrom v hrbet in ostaneta živa – in scurita. Čakamo. Ves čas gledamo one zunaj, ki kruzajo sem in tja in tja in tja in še bolj tja… Neha padati. Rahlo pihne gor. Ena skupina odide s Samom (ki je prišel reševat situacijo 🙂 ) v dolino. Z Megom sva si edina, da je treba izkoristiti luknjo, da se vsaj vržemo dol.

Postavim (hvala Mega), Mateja raje ne bi. Mega bo. Začne spet rahlo kapljati. Potegnem in se odpeljem ven in me splakne dol. Peljem naravnost ven, kjer je sonce, zadaj neprodirna črnina. Ko pridem ven na sonce, ne kaplja več. Zaokrožim in pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Malo za mano pristane Mateja. Jupi !!. Mega pa ne pristane, ker je startal med zadnjimi (potem, ko je naju spedenal) in je spet začelo delati. ..Še skoraj pol ure ga z Matejo čakava in poslušava zmagoslavje udeležencev 1.serije (in tistih, ki so pristali po Krasu, pri Lipici,…) in žalostinke 2. in 3.serije (udeleženci 4.serije so še v luftu).

Ko pristane še Mega, prevzamemo še Ščukov (MMov) avto in mu ga dostavimo na Razdrto, kamor njega dostavi Gorazd…

Edina točka s slabim vremenom v SLO ob nepravem času, kjer se ni dalo narediti nič…

Danes končno sonček. Manca prijavljena za ob 12.30 (njen Modus začasno umrl 🙂 ), Erzo še vedno bolan in leži. Mega pripravljen na start (od doma 🙂 ).

Poberem Manco pred Manca Studio in do Unca in naprej. Jutranji sonček je že od Ljubljane naprej izginil za vedno bolj gostimi oblaki. JZ veter narašča skladno z napovedjo. Kovk že javlja 8,5/11, nekaj jih je zbežalo z Lijaka (Istok & Co na Brestovico, Valiča in Suša na Vremščico), Ščuka javlja, da je na Brkinih zelo močno.

Pod Vremščico, pa nas tu Suša ustavi, ker je gori premočno (tudi za Valiče…). Pod Lijakom nabija J in 5 ali 6 padalcev visi visoko  gori med Lijakom in dolino. Malo nakladamo s Kantetom, potem pa gor.

Za en Iggyjev kombi padalcev čaka na startu s spakiranimi padali, ker nabija veter, kot ga tu še nisem doživel (Iggy sicer nameri samo med 8-10 ??). Ker nimamo kam drugam, bomo počakali na boljše čase. Čakanje izkoristim za sušenje cote (ki je hitro suha v tem vetru). Medtem pride Pijakovski z reklamnim Ozone Zero speedglyderjem in Kantetom, ki ga je prepričal za testiranje. Kante res postavi (svoj težek zaprti zic) in se vpne in dvigne 17m2 in ga izstreli navzgor (bravo za pogum !!). Malo za njim še Tomaž iz Gorice z novim 777 speedglyderjem s podobnimi efekti. Ostali (razen dveh) poberejo robo in se z Iggyjem odpeljejo dol.

Mi pa še čakamo. Zadeva se začne umirjati. Postavita in po malo taktiziranja odletita preostala padalca. Potem pa se še midva z Manco odločiva in greva po robo (najprej razmišljam o Nuptseju, pa se je toliko umirilo, da na koncu kar I.klasso vzamem).

Postaviva na dnu starta z Megovo pomočjo, potem jaz še kompliciram s strganimo elastiko za kokon, medtem pa Manca odleti. Mega mi pomaga rešiti problem in potegnem hrbtno in stopim v zrak. V začetku kar lifta in grem naravnost ven, dokler ne začne spuščati. Obrnem nazaj in ko sem bliže V robu, spet lepo dviguje. Manca medtem pristane. Više ko gre, močnejši je J. Še malo sem in tja, potem pa daleč ven in počasi dol na pristanek, kjer pristanem po 40 min.

Zoranov let

Zoranov let

Leteli smo 🙂 , čeprav v začetku ni kazalo tako…

Zjutraj še slabo, pa se čez dopoldne popravlja. Burja. Erzo preventivno pokliče, da se ga spet loteva bolezen in da ni za nikamor. Tako šele konec dopoldneva opazim, da celo sonček posije. Na Gorenjskem lepše kot drugje, celo kakšen košček modrine. Na Krvavcu in Kriški SZ. Gozd pa J. Pa se kar odločim za Gozd.

Ob odhodu pokličem Damjana, pa nima časa.

Na pristanku, sploh pa zgoraj, več snega kot sem pričakoval. Na startu ni preveč zgaženo. Brezveterje.

V tangice, postavim coto po snegu (in hitro malo popivna) in preverim vse štrikce (nobenega vozla 🙂 ). Potegnem in zatacam v sneg in moram kar vleči, ker gre počasi gor in vleče v desno. Popravljam v levo in ko drži, odletim. Vidim, da je desna komanda zategnjena, čeprav jo čisto popustim. Kolikor gledam, nobenega vozla ne vidim, vendar mora biti nekje… Smer ves čas popravljam z levo komando, saj kar močno vleče v desno. Drži nič, bolj zunaj je občuten dolinc iz LJU. Malo zavjugam in pristanem v čmokastem snegu na uradnem pristanku.

Zoranov let

Zoranov let

Mlada družinica, ki ravno končuje sankanje me odpelje na Gozd po LCja. Letel sem :-).

Danes pa nisem našel nič (povsod dežuje ali pošteno piha JZ). Z Manco se večkrat slišiva, ker bi ona danes na vsak način nekam šla. Jaz tudi. Erzo nima nobene potrebe, volje in ideje (“je pač tak dan, da ni za nikamor…”). In se predam.

Pa pokliče Manca malo pred 14, da bi pa šla na Prebold dvigat padalo, če nič drugega. Paralelno pogledava kamere. V Savinjski je celo nekaj kapljic sončka (na eni kameri 🙂 ). Sploh ne razmišljam več in zbezljam iz službe direkt do Manca studio in jo naložim v LCja in gasa proti Štajerski. Šele potem začneva razmišljati v rahlem dežju, ki naju spremlja iz LJU. Po analizi podatkov iz HTCja je jasno, da je JZ v višinah vse bolj močen, pa tudi, da je Prebold vprašljiv (Manca je bila prepričana, da je obrnjen bolj na J).

Ko prideva na šolski teren, poskušava najprej kar gor na start, pa naju ustavijo podrta debla čez cesto. Na pristanku piha ravno prav močno – le da piha dol namesto gor 🙁 . Predlagam Vinsko goro (Manca še ni bila).

Na AC in izvoz Velenje in cikacaka do Vinske gore. Zapeljeva mimo čmokastega pristanka in gasa gor (70% verjetnost, da greva prav…). En ovinek se mi zdi pravi za na start, in ko zapeljeva še malo naprej, je jasno na bo res. Nazaj. Zaparkirava. Jaz se preoblečem iz civilke in vzamem robo, Manca hoče najprej videti.

5 min dol do travnika, ki je skoraj kopen (in tudi kar blaten in moker). Piha rahlo dol (?!). Šoštanj kaže šibek JZ veter (kje je tisto nažiganje v višavah, npr 8/10 na Maliču ?), nič sumljivega. Takoj me zagrabi poželenje (čeprav ta start že imam – no, letos še ne 🙂 ), Manco pa sploh ne (ne bi vlačila sedež in novo padalo po tem čmoku tu in doli…). Pa sva zmenjena. Razvleče mi mokro coto, medtem ko se vdenem v tangice in sem pripravljen.

Malo čakava, da za trenutek poneha pihanje dol in zalaufam in gre padalo počasi gor, pa kar še laufam in zagrabi. Samo odpeljem se ven in scurim na pristanek po 4 min. (po tem pobočju se hladen zrak zliva dol, doli pa skoraj nič…).

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem je Manca že ob meni.

Začne rahlo deževati, ko se peljeva proti Trojanam, kjer zaključiva avanturo na cukru 🙂 .