Padalska jata

Ker ne vem, kaj se je dogajalo in kdo je kje bil (Emil npr.na Pohorju, ali je bil tudi v Moravskih in obratno….) samo tole:

Erzo:

in pride dan, ko je treba probat tud vitl: potem, ko neki stestira Jošt in Miran šnelskursira tanove, je majčkeno zastoja v odločanju. Pa grem jaz, itak je treba najprej samo probat. In tako s sposojeno postajo, gurtno samo nekaj malega pobiram in odletim… Scurim pa točno takrat, ko prave baze šele nastanejo. Kot v Braziliji.——–

Erzovo vitlanje…

Ko zložim padalo in stopim na cesto, ustavim kolesarko in ji molim mojo karto z vprašanjem: kje da sem. To sicer točno vem, toda vzpostaviti je treba stik z lokalnim prebivalstvom, če nočeš hoditi, hoditi… Ona potem ustavi naslednji avto, soseda ali kaj takega. Napol nemško ga sprašujem za haupt strasse in če bi me peljal. Z odločnim žuganjem s palcem levo desno mi da vedeti, da nimam šans ali pa da ne gre v tisto smer. Ker smo tako postavljeni sredi ozke lokalne ceste, za nami ustavi naslednji avto, v katerem je dekle. Ko mi angleško pove, da me ne bo nikamor peljala in da moram peš, jo prosim, naj vsaj še enkrat mojo željo razloži možaku. Brez, da bi mu karkoli rekla, mi takoj pove, da me gotovo ne bo peljal. Ko jo vprašam kako to ve – ker je moj oče, de dekle nazaj! Zdaj je zadreg sredi ceste dovolj, oče obrne vozilo in me zapelje 1,5 km do križišča v Zg. Rakiču. Glavna cesta je urejena po avstrijsko: cesta, zelenica, kolesarska. Prometa ni in kdo bo tu sploh ustavil, kje? Iz obupa dvignem roko, ko se po nekaj minutah pripeljejo prva tri vozila. Srednji, kombi pobremza in ustavlja na zelenici med količki, da se kar kadi za njim! Mož z Gradca gre k švester v Radgono, zapelje me na grence, da peš prestopim most z visoko Muro. Prvič v življenju sem v Radgonah in na tem mostu (15:20). Hvala Andrej, hvala Mojca, hvala Mičo in ekipa.

Prvi otvori sobotni Zavrh Damjan

Damjanov hike&fly

• Andrej Erznožnik : Prvak, zakaj si pa tam pristal; si mel tam avto? [20.04.2013 17:41]
• 2.Damjan Košuta : ja pri vodnem zajetju. potem pa hoja in let.nobel je bilo. [20.04.2013 19:10]
• 3.Andrej Erznožnik : si nas zdražu s svojo pojavo v zraku ravno, ko smo se domislili, če bi šli [20.04.2013 20:56]

To je očitno zdražilo Ukija, ki je, kot kaže poletel uro kasneje

Ukijev prvi let

Potem pa se je zbrala jata z gosti s Primorske (tudi nevidni Ščuka)

Pavličev komentar leta: Najprej je Ščuka spet predlagal skok v daljino s kakšne primorske krtine, pol pa nas le Erzo povabi v svoje kraje. Sprva je kar močno pihalo in vzletanje z Zavrha bi bilo težavno, ko ne bi imel dveh prikupnih hostes (hvala!). Nato jadranje v kar močnem vetru, ko se pa ta umiri in sonček prikaže, smo pa počaščeni še z enim lepim stebrom. Ko letiš s Ščuko nimaš nikoli tistega zoprnega občutka, da bi lahko bil še malo višji; samo pogledaš ga nad sabo pa vidiš, da je to dejstvo.

Pavličev let

• 1.Zoran Gaborovič : Aha, lepo, da ste prisli v goste 🙂 dve lepe hostese ?… [20.04.2013 18:35]
• 2.Tomaž Čopi : Ahh dej dej….. [20.04.2013 21:04]

Ukijev let z jato

Emilov let

Erzov let

Erzov komentar leta: sem 1x že reku, da vreme kar hodi za Ščuko. Oblačno ves čas – in on navije 1600, mogoče mal premal vrtimo, sicer je pa aprilski dan, četudi oblačen

Komentarji (2)

• 1.Zoran Gaborovič : Sem ti reku… zacel je nabirat starte 🙂 … [20.04.2013 18:37]
• 2.Tomaž Čopi : ….peglanje [20.04.2013 21:05]

Danes podobno kot včeraj z malo več mrča. Erzu najprej ni, potem pa ga nakuri najprej Ambrož Mikelj, potem pa še Ščuka in spet je panika, da ne bomo prepozni.

Jaz zamudim 11.30 uro za 20 min zaradi neodložljivih službenih obveznosti (sem preklet po dolgem in počez :-), da bomo pozni in zamudili… ), potem še majhen nesporazum, ker Mikelj noče niti slišat, da bi peljal…

Erzo gasa do Lijaka, Igy-kombi je že pripravljen in gasa gor in celo dostava robe na start. Start srednje prazen (samo nekaj Čehov, ker je malo močno), postavimo in v luft.

Zdaj se že lepo zbašem v kokon, je razrukano in ostra dviganja in predvsem ZELO močan Z. Podobno kot včeraj, gore dole, sem in tja, le da sem danes odločen čez Čaven, pa ga 4x naskakujem in se na koncu predam. Vmes nekajkrat skoraj scurim, nazaj od Zmajarske je šlo tudi 5-10, po predaji pa pririnem nad dolino do starta, pozdravim Mega in Lusjo, ki se je ravno pripravljala in še poskus proti Danijelu (pred njim me je rikvercalo 🙂 ), potem pa nad pristanek. Še 15 min vrtenja v močnem vetru in na tla.

Zoranov let

Mega ni letel in je prišel dol ravno ko sem pospravljal. Malo naloživa, potem pa z enim radlerjem v riti v Branik po Erza, ki je scuril po dolgem jadranju nad Govcem.

Erzov let

Tu je bil tudi Mikelj, ki je scuril čez Govc in prštopal do Erza.

Ambrožev let

Potem pa gasa na Vrhniko… Takrat enkrat pa pristane tudi Lusja

Lusjin let