Padalska jata

Dopoldne vesoljni potop in vse kaže, da danes ne bo nič. Pa vseeno pogledam Aladina, ki pa napoveduje popoldan razjasnitev in celo sonce. Malo mi gre na smeh, ampak ko pokliče Boris, da bi popoldne šli na Koreno, sem seveda takoj za. Če le ne bo ulivalo. Pokličem Erza in smo “zmenjeni”.

Še dva norca (Planinšek in Gošte) se odpravljata na jug (na Lijaku je že sonce…) in Erzo (ki ne verjame, da bo popoldne res kaj) ju usmeri name. Ko pokličeta,  je zame prezgodaj in ju skenslam. Bom raje počakal na četrto in Koreno. Pa me okoli 14h pokliče Erzo, da je že na Razdrtem (s Planinškom in Goštetom ), ker ga je na obrate baje pognal Gorazd !

Ko se slišiva z Borisom je vse od Primorske do Karavank že v soncu, vleče lep J in cilj je spremenjen – Kovk. Na poti v Logatec se še koordiniram z Andrejem, ki pa se odloči za Nanos s Tomom.

Andrejev skok z Nanosa

V Logatcu prestopim v kangooja k Špeli in Borisu in gasa od zadaj na Kovk. Na startu idealno, mogoče malo šibko, ampak takoj postaviva. Boris v tangicah potegne svojo kraljico prvi, potem pa Špela raztegne še meni in lepo hrbtno odletim v prvem poskusu.

Desno do Podrte in tu se matram in drajsam in nabiram (Boris je že kmalu nad grebenom), dokler se končno ne spravim nad greben. Spodaj je bilo bolj ozko in sunkovito, ko pa sem enkrat nad grebenom, so dviganja bolj enakomerna in široka. Naberem do 1050, ko se od Čavna vzdolž grebena pripelje Erzo in me podreza, da gre naprej na Nanos. Usmerim se za njim, v bistvu gre dol zelo počasi, ampak ko se nasloniva na pobočje nad Vipavo (jaz sem pred Plazom, Erzo nad -za njim), gre samo še dol. Ko se približujem Turi, sem že tako nizko, da se odpeljem samo še na travnik preko avtoceste, kjer pospravim in počakam na Špelo.

Zoranov let

Erzo se obrne in odpelje nazaj do Vipave.

Erzov let

Ko me Špela pobere, gremo še po Borisa, ki pristane malo za Vipavo.

Borisov let

Potem pa še na čajček in kavico v picerijo v Vipavo in domov. Ne moreš verjeti, kakšen zaključek dneva, glede na jutranje namakanje :-).

Spet nikakvo vreme na meji megle in dežja. Dopoldan se slišiva z Erzom, da mi pove, da njemu danes ni treba… Ampak ko se slišiva v drugo, je samo še vprašanje kam. Nekam blizu. Ulovka.

Ob 15.15 v Podlipski, kamor se Erzo pripelje z Mirkom. Gasa gor z LCjem do konca kolovoza in med rahlim kapljanjem na start. Veter idealen. Takoj začnemo postavljati. Erzo seveda prvi (2.klasa), Jaz seveda drugi (cota klasse) – hvala Mirko – in takoj za mano še Mirko.

V zraku popolnoma mirno, vario niti ne piskne. Erzo pristane pri BJju (ne vem kako…).

Erzov let

Jaz naredim lep pristajni krog nad križiščem in pristanem na travniku ob njem (kupola pa se odpelje na koruzo …).

Zoranov let

Mirko je na travniku takoj za mano (brez stika s koruzo…).

Mirkov let

Pospraviva in gor po LCja, potem pa razlaz. Mimogrede še odpeljem Erzovo 1.klaso do hišnih vrat lastniku. Spet smo leteli :-).

Dopoldne vreme še kar je, veter pa enak: V in SV, ki z višino jača. Ob morju uliva, na Kovku 24 m/s burje. Ogledujem sicer Krvavec ali Gozd (Luka preko Mateje javi, da se danes hribi vidijo :-)…), vendar je veter nekam čuden in tudi vse malo više je zabasano.

Zato seveda ostane samo Zavrh in ob 15.15 sva z Erzom sama na šodru. Erzo zrihta šoferja in z enoprostorcem gor. Vsi trije gremo na start in med potjo zaskrbljeno opazujemo občasno nabijanje vetra.

Na starta piha ravno prav, čeprav je nad nami vse neprijazno zabasano in sluzasto. Z Erzom začneva postavljati, najin šofer pa nama pomaga. Erzo lepo odleti, jaz pa imam štrikce zavite in se moram odpeti in popraviti vse skupaj.

Prvi hrbtni dvig je neuspešen, drugi pa Ok in v rahlem dviganju odletim ven. Nad startom obdržim višino, nabrati pa ne morem (Erzo je nekaj  nad mano), zato se odpeljem za rob in rahlo naberem ob Trebelniku. Ker bolj gor ne gre in ker začutim nekaj kapljic, se usmerim proti Vrhniki. Najprej kar drži, potem pa gre vedno hitreje dol in z zadnjo višino pririnem do Verda.

Zoranov let

Ko pospravim, začne resno deževati. Erzo seveda pripelje do doma.

Erzov let

Med dežjem ga počakam pod skednjem, potem pa razlaz. Letela sva 🙂

Zjutraj megleno do podna in sluzasto, na Primorskem dež. Z Manco se slišiva, da se slišiva kasneje, enako z Matejo. Nekje sredi dopoldneva tudi Erza zanima kje smo. Sam se ozira po blišnji okolici (Ulovka), jaz gledam na Gorenjsko, kjer je manj vlažno in oblaki višje. Ko že začnem Manco prepričevati (potem ko se slišiva kasneje) za Ambroža, se tudi Krvavec zakrije z meglo. Reši Erzov klic, da gre na Ulovko pogledat.

Pa v avto in gasa na Vrhniko. Manci ne diši, Lusja je že obveščena, še Mirka pobereva med potjo gor in pod sam vrh Ulovke… ki je v megli. Ampak s starta se še kar vidi dol do Podlipske doline, problem je le malo sumljiv in po skupni oceni premočen veter. Zato se spokamo v LCja in do Jereba.

Tu je idealno. Rahlo mokro (po tleh), veter pa ravno pravi. Lusja in Mirko star sprva skeptična, ampak Erzo postavi brez razmišljanja, jaz pa se tudi začnem pripravljati lokaciji in mokroti primerno (spet malo s cmokom v grlu – cota klasse padalo in tangice…). Erzo potegne in lepo odleti in pol kar leti, pa leti, pa leti, pa še leti in pol še malo leti predno pristane…

Erzov prvi

Potegnem UTurna naprej in lepo odletim, dovolj visoko nad kmetijo in tudi precej dlje od prvega leta lani.

Zoranov let

Mirko pristane kmalu za mano malo za mano.

Mirkov let

Potem pa še Lusja, ki me lepo nadleti in prehiti za kakšnih 20m.

Lusjin prvi

Ko pospravljava, je Erzo že s svojim avtom tu in ker je treba gor po  LCja, lahko vsaj 2 odletita še enkrat. Erzo navija, da bi rad še podaljšal rekordno dolžino iz pravkaršnjega leta, Lusja bi tudi še enkrat, Mirku ni treba, jaz sem čisto zadovoljen z enim letom… Ko pripeljem v dolino, še pozdravim najprej Lusjo, ki pospravlja,

Lusjin drugi

malo niže po dolini pa še Erza.

Erzov drugi

Danes je napovedano slabo vreme, Manca čez teden zbira potrebo (letalno), tako da je danes pripravljena izkoristiti vsako možnost. Že pred 8h me pokliče, da se dež bliža in da je treba čimprej izkoristiti, kar se da. Na pol se raztegnem, potem pa sem že v odhajanju. Gorenjska v oblakih, veter kakor kje. Mateja ne gre v neznano, z Manco planirava Strmco (ali Grmado).

Lusja se pridruži ob 9.30 na Železniški postaji v LCja, Erzo ima obveznosti (vsaj ob klicu jih je še imel) in gasa pod Grmado, kamor pridemo skupaj z Megom. Še on se naloži z robo in na Strmco.

Piha od zadaj. Naslednja misel Kovk. Na Kovku je ZPLS day, veter je OK, ampak že dežuje in so udeleženci v glavnem na piru.

Naprej na Grmado. Piha od zadaj. Manca se spomni in pokliče Slivnico, kjer je idealno (4/6,5 JZ). Tudi preveč deževno ne zgleda z Grmade, zato obrat in gasa dol in do pumpe v Cerknici. Odložimo Megov avto in gasa gor. Med našim popotovanjem je vsake četrt ure klical Erzo, ki ne bi mogel preboleti, da bi odleteli, on pa ne. In je pozabil na obveznosti, zorganiziral Deluxa in Mireta in že ždi(jo ?) na Ulovki.

Na Slivnici je pošteno hladno. Na startu piha. Kar močno (postaja 6,5/9 JZ). Malo mečkamo, potem Mega pritisne zeleno luč, gremo v avto po robo in nazaj. Med šavjem prvi postavi Mega, Manca je tudi preveč potrebna, da bi zdržala ob zadrgnjenem rukzaku, midva z Lusjo malo cincava (no cincam jaz, Lusja pa bi šla zadnja – meni v podporo).

Veter se umiri na 6/7, Mega z malim popravljanjem odleti dvigajoče v zrak. Zgleda močno, ampak je laminarno in leze naprej, tako da po postaji javi, da ni “nič posebnega”.

Manca potegne hrbtno in s popravljanjem starta odleti podobno dvigajoče.

Potem sem pripravljen že jaz. Prvič potegnem, da bi naredil zidek, pa dobim padalo kar gor in hočem odleteti, pa mi ga podre. Lusja prijazno postavi še enkrat in v drugo skoči gor in me dvigne s tal, še predno se obrnem. Zanaša me malo v levo (gledam gor v pobočje), Lusja me že vidi na bližnjem grmu, ampak se obrnem in čez grm odletim v dvigovanje. Okoli starta res dinamika drži in naberem malo čez štart, jadram sem in tja, dokler ne vidim, da se Lusja tudi pripravlja, potem pa se usmerim ob pobočju proti pumpi. Naprej gre počasi (občasno 5), vendar vedno hitreje, kolikor niže sem. Pristanem zraven Mance in Mega na travniku za pumpo.

Zoranov let

Med pospravljanjem pristane še Lusja.

Lusjin let

Z Manco gor po avto, vmes razmišljava še o Strmci, ampak, ko smo spet vsi skupaj na poti skozi Unec, že kaplja, tako da pristanemo v Portusu. Vsi zadovoljni, ker smo leteli. Tudi Manca je delno potešena.

Erzo pa javi, da so tudi oni (?) leteli :-). Kasneje zvemo, da je bil na Ulovki sam 🙂

Erzov let