Padalska jata

Samo, da se ve, da ta dan nismo lenarili. Manca je ob 13h frej in je že ves dopoldan planirala in koordinirala, da nekam gremo. Zahodnik sicer nažiga čez celo Slovenijo, ampak mi bomo že nekaj našli. Ker v JZ Sloveniji kaže manj zelenih črtic, se z Manco poenotiva, da je najbolje Vremščica (nižje je in bolj južno). Kaj drugega se nihče ne spomni (mogoče bi bila Brestovica  ali Socerb bolj verjetna…). Mega  je za druženje, Erzu sicer ni verjetno, ampak če bi jata kaj odletela in njega ne bi bilo zraven, bi pa bilo hudo…

Tako ob 14h na Vrhniki Manca in Erzo naložita robo v LCja, na Uncu še Mega in gasa na Vremščico. Na spodnjem startu nažiga (izmerjeno 6/11), zato gremo na zgornjega. Tu je sprva malo manj (5/10) in upamo, da se bo mogoče kmalu malo umirilo. Pa se ne.

Razgrnemo šotorko in trojica se pripravi na kockanje. Jaz pa malo naokoli, da naberem šopek narcis, ki so v polnem razcvetu po idiličnih travnikih vsenaokoli. Tu zadaj za grebenom je prav prijetno, sonček toplo greje, kičasto (kot pravi Manca). Uspem nabrati le majhen šopek, ker me trojica neprestano nadleguje, da se moram pridružiti hudičevi igri. Torej se pridružim. Manca (ob Erzovi pomoči) ponovno razloži pravila (sigurno spet malo prikrojena, kdo bi vedel…)  in potem se strastno vržemo v igro. Vsake toliko prverimo veter, pa ni nič bolje (še močneje je: 7/13).

Tako zavrtimo nekaj iger in se po dveh urah in pol bivakiranja in piknikiranja in nabiranja rožic naveličamo čakanja (pravzaprav se precej pooblači in pade celo nekaj kapelj in postane bolj hladno). Ko se na videz malo zboljša, si umislim še, da malo manj piha (merilec tega sicer preveč ne potrjuje…) in se odločim poskusiti z malim padalom. Postavim Nuptseja, nataknem tangice in tazaresno čelado ob vsesplošnem neodobravanju izbire varnostne opreme…

Trojica mi drži padalo, da mi ga ne odnese in mene z njim.  In potem stojimo nekaj časa ob lepem zidku in modrujemo (pravzaprav je vse usmerjeno v to, da ne bi poskusil startati…). Nad nami je črna baza, ki gre počasi čez (samo to še počakam, ker sigurno zunaj zauga gor kot noro…). Za trenutek pride sicer sonček, ampak veter občutno pojača in potem pride še naslednja črna baza in veter sploh noče vsaj malo pasti in me kar ruka v hrbet, da komaj stojim in mam dovolj in naberem in gremo za hrib pospravit.

Ko je vsa roba v avtu gremo še na krajši fakultativni izlet z LCjem proti vrhu Vremščice po kolovozu=planinski poti in opazujemo, kje bi se dalo kaj startati. Ko imamo vetra in razgledov in lepot zadosti, se obrnemo in odbrnimo nazaj (še dobro, da je delavnik, sicer bi nas planinci pobili, tako pa smo sami na širnih poljanah…), spet na cesto in dol in Unc in Vrhnika in razlaz.

Nekje v tem času Juvan odleti z Buzeta preko krajev, kjer smo bili, do Vrhnike… Ne moreš, da verjameš !! :-)…

Juvanov let…

Danes je zadnji lep dan pred napovedanim poslabšanjem, veter JZ in zjutraj se res blešči sonce. Je pa napovedan malo močnejši veter. Manca lahko šele po službi, Megu tudi ustreza ta čas, Erzo pa kar ne bi šel – mogoče okoli 15h.

Ob 14h zbor na Vrhniki, ob Manci čakata še Mirko in Erzo, ki še kar (navidez) cinca. Zbašemo se v Erzovo limuzino in gasa na Unc po Mega in mimo Strmce od zadaj na Kovk. Manca sicer jamra, da bo močno in bomo ostali leteli, ona pa ne, ampak ko pridemo na start, je tu zbor zmajarjev (izpiti), ki čakajo, da se nabijanje vetra malo zmanjša.

Tako naslednjo uro ne starta nihče, ne oni, ne mi. Potem se za spoznanje umiri, tako da zmajarji začnejo startati, mi pa še vedno modrujemo in merimo veter (5,7,6 /12,13…). Ko že skoraj obupamo, pride Damjan Pregelj s čredo svojih tečajnikov (večina prvič na Kovku…), ki po kratkem brifingu začnejo suvereno postavljati. Tudi Mirko malo handla padalo in ga mimogrede obesi na bližnji bor, tako da je kar treba nekaj dela in plezanja in Megova žagica, da ga spravijo dol…

Nekateri tečajniki začnejo dvigati in premetavati padala po startu in jim končno postane jasno, da je le premočno. Tako nam mine še druga ura. Končno se začne malo umirjati (ampak samo malo, vmes še vedno prbije) in Manci je dovolj in začne postavljati. Tudi tečajniki se malo zmigajo in ko prvi odleti, to nakuri Erza, ki hitro postavi in odleti. Potem še nekaj drugih, pa Manca, pa Mirko in še jaz. Po vseh tečajnikih še Mega (pred Joštom in Gradiškom, ki mu je Jošt prinesel popravljenega Rooka od včeraj). V zraku nas vse lifta gor če 1000, proti vetru vzdolž grebena se pomikamo zunaj mimo Podrte in Hublja proti kotu z 10-15. Vsi visimo zgoraj, ne da bi se bilo sploh treba truditi. Erzo poskuša čez kot na Čaven, jaz obrnem in nazaj (v to smer gre do 35). Erzo vabi Manco in Mirka čez dolino proti Nanosu, jaz se pred Podrto s 1200 usmerim ven in ciljam na tablo. Lepo drži (-0,5). Manca in Mirko prideta malo nad Plazom na pobočje, vendar jima ne uspe priklopiti, ker niže skoraj ni vetra. Jaz jih tu nekje dohitim, pridem bogato nad njima nad Plaz in se samo zapeljem do pobočja in gre naprej ob grebenu rahlo gor. Pri tabli še naberem nad greben, in za Erzom. Žal pa takrat vse ugasne in s planiranjem rinem še malo naprej, potem pa nazaj in tesno ob pobočju mimo skal do Gradiške ture in nazaj na Plaz, potem pa direkt ven proti Zemonu. Pristanem malo pred Zemonom na pokošenem travniku, kamor me vabi s tal Manca…

Zoranov let

Pomaga mi pospraviti, potem pa še oba pomagava Gradišku, ki pristane malo za mano. Kmalu sta Erzo

Erzov let

in Mega pri naju in vsi se zapeljemo do picerije na V Vipave, kjer že čaka Mirko. Še sladoled za sladek zaključek sladkega večernega letenja, potem pa gasa proti Lju…