Lepo po vrsti.
4.12.- Se zadnja obetavna napoved. V visinah naj bi bil mocan Z kasneje JZ, na tleh pa se nekako znosno. Gremo v Vanwyksvlei. 120km na SZ. Rolat zacnem ob 11h, Peter pa se mi takoj z naslednjim vincem prikljuci. Ostali se pokakcajo, spakirajo in ze so za nama. Sitno letenje za po pi zdit, neka inverzija na 2400m, ruka, stebri ciiiist cudni,..

.Popizdevam, po postaji sikam- what a fuckn shity, shity day. Peter zakljuci na 147km, jaz sem bil mal naprej in na enih 500m nad tlemi. Mislu sem kar pristat in koncat  s tem sranjem. Hip za tem pa rooook,  11-ka na 4000m in ground speed 110. Takoj sem bil pri DeAaru na 220km. Ura je bila 15,30. Opa opa, tole bi pa znal se kam it, 400 je burek, si recem. Napovedan cilj sem imel pa na 377km in je bil v pravi smeri. Krasno. Po tem pa klasika. S 3500m scurim k dojencek. Do podna skos -4 do-8m dol. Kaksen je bil vizir od znotraj si lahko kar predstavljate. Na koncu se z velikimi usesi in full gasom, da se izognem elektriki, full u rikverc zabijem v tla na ca.240km. Cist neugodno za pristajanje. Se dobr, da ni kaksen firbec prou prijazno prsou kej zraven , mmmrrrghh, mamicu mu.

5.12. – Klub turisticni vremenski napovedi se sforsira Vanwyksvlei, 120km na JZ oddajen spot, z zeljo vrnitve v domaco Priesko po zraku. Pa je napoved napacna, piha rahel VJV. Ooooh.  Vse pustim zapakirano, se dolocim za delavca in vse lepo po vrsti povincam in jim potem sledim.  Kdor cepne dol, ga poberem in gasa naprej. Kmalu imam ze vse na kupu, sam Peter noce pa noce dol. V poznih urah koncno obupa po 125km. Zanimivo – na poti domov na vseh 270km ne srecamo niti enega samcatega avtomobila.

6.12. – Brez oblacka. Napovedan  zelo sibak JV. Razmisljam, ali bi sel, ali bi raje ostal doma. Saj bom itak jutri doma si recem in grem zraven v 130km proti JV oddaljen Britstown. Peter se zazene kakor se  za njega spodobi. Nasi nekaj mencajo,men se pa itek ne da. Ker je Peter ze ca. 30km stran, fantje spokajo in gremo za njim. No, pa se vmes vstavimo na stranski cesti in spet vse ven pa vincat. Ob 17h si tako vseeno privoscim enega 2 urnega popoldansko-vecernega panoramca. Po 50km pristanem v totalni milini in spokoju. Ekipa kar prekmalu pride. Peter  potegne na 145. Ooou Erzo, Erzo,Erzo.

7.12. – Krasen dan. Vroce k pes, brez vetra-glih za kopat. Nasi pa  hop na vincanje v Priesko. Da pa ne bi bil kdo od njih prikrajsan za letenje se ponudim, da jih vse povincan  in se potem vrnem  na ranc –  bazencek, aaaa.

Peter se vedno sviga po stirih jurjih in se bori s 100km trikotnikom, Alister glih pristaja na rancu, James je pa po dveh neuspelih poizkusih  obupal, ter se z mano vrnil na bazen. Zdaj ze uziva v vodici. Nasmejanega Petra pa imamo sedaj tudi ze ob sebi. Je ze mrak. Erzo, Erzo, Erzo.  

Se povecerjam, udarim en faj spanec in jutri krenem proti Ljubljani.

Hitro je minilo. Bili so moment ko sem se veckrat vprasal -what the fuck am I doing here, potem je pa vse pravzaprav spet tako noro in lepo, da ni kaj – se je treba priti. 

Zaenkrat expedicija ni bila ravno po nacrtih, vseeno pa sta bili dosezeni  najdaljsi letosnji razdalji v Afriki(do sedaj).  Petrovih 321 in mojih 341km. No ja, neki je. Peter ostaja se 8 dni in upam,da bo lahko se kaj dodal.
Malince se vidmo na zimski ligi,
LP, Mare

~Prvo~  za vse tiste malince, ki lani niste vedeli, das mo se javili veckrat .
Temu bo sledilo se kaksno in bo oznaceno z dva, tri,…cool ne?

Do danes ni bilo kaj dosti za povedat rezen, da je potovanje skupaj trajalo 28 ur, da smo se zopet v Priesko vozili skozi huge nevihte in da so nas na Sharon and Alexis rancu ponoci, vse sesute vseeno toplo sprejeli s parimi ledenimi.
Naslednji dan je minil v polezavanju, pripravljanju stvari, ze v mraku pa so najbolj zagreti z Petrom na celu opravili testna vincanja.

30.11. – Napoved slaba, veter JZ, nizke baze,…, ampak vseeno gremo v Bridgestown – 120km proti JV z namenom leteti nazaj proti domu. Najdlje se je mucil Peter in pristal na 80km, jaz sem obupal po 1,5km-takoj za mestom, Anto pa je zmogel 25km.

 

1.12. – Peter pije whiskey – se dva mora-za vsako 100tko enega
Napoved solidna, popoldne zapiranja, malo moti smer vetra-SZ.  Gremo v Groblershoop 130km na SZ. Peter potegne ob 11,20 jaz pa 11,30 – pozno. Ostali baje zaradi pojacanja vetra niso vec startali.

Kar dobro nama je slo in vreme se je tudi naredilo. Tudi 10-ke so padale,visince pa do 4600m. Vreme je bilo vse skozi boljse in boljse in ob 16-17h ze tako dobro, da so za nama tiste, prej karfjolce spremenile v nekaksno cudno gmoto in Petru je pocasi ze sekalo in mocilo za ritjo. Zgleda, da prevec dobrega tudi ni najboljse, hmm. Jaz sem bil par km bol spredaj in mi ni bila taka panika. Terava naprej proti JV- proti odprtemu. Vec kot ja bila ura in sonce nizje, hitreje naju je tudi senca lovila. Petru zaradi vsega tega navsezdnje ni preostalo drugega, kot da cim hitreje  odplanira kolikor gre. Zemljica ga privabi ob 18,10h na 321km – Erzo, kva a se ti je kaj kolcal. Jaz po tisti senci se nekaj zaman kruzam, se raje malo vrnem  in pristanem na 341km na farmi izredno prijaznega para,kjer mi postrezejo s par ledenkami, gospa pa je  skuhala se vecerjico, katere so bili delezni tudi ostali, ki so me prisli iskat.

Peter doma nima vec sans, da bi odklonil pijacko in tako vaselo nazdraviva na njegovo prvo tristotko.

2.12.-Nevihte, seka, viharji-kar noce nehat, kot nalasc za spanje, branje, in javljanje – Susa pozna to.

Do konca tedna kaze  na par dobrih dni, pa da napademo  Vanwycksvlei in tistih pocenih 500.

AFRICA must be black,
Mare in Peter

321 peter, 342 mare, tezko, start sele 11:45 ob 17 pokrilo, dez pa seva, se 300km do doma. 22:05 01.12.2008

Komentar:
Videti je odličen začetek 321km za Petra in 342km za Mareta! Do svetovnega rekorda na cilj je Maretu zmanjkalo le 28km. Kar pomeni, da mu je zmanjkalo eno slabo termično dviganje. Glede na to, da sta letela pribljižno 5ur in 30min pomeni:

-da je moral imet Mare približno povprečno hitrost 62km/h
-da je v letenju naravnost moral dosegat približne hitrosti 90 – 100km na uro, kar pomeni okvirno 50-60km/vetra
-da bi za rekordno razdaljo verjetno potreboval le še kakšnih 1500m relativne višine, kar pomeni, da mu je zmanjkalo približno 12 minut v dviganju, če bi bilo dviganje 2m/s

Trenutni svetovni rekord na napovedan cilj znaša 368,9km in ga trenutno držita Aljaž in Urban Valič. To pa seveda ni edini cilj! Najdaljši prelet v ravni liniji znaša 451,6km. Kar pa seveda ni edini cilj! CILJ JE 500!
Čestitke! Tole je odličen začetek, glede na to, da smo prejšnje leto zaradi vremenskih razmer naredili maksimalno 313km. 
 

Primož Suša

PS:
Za primerjavo glede na bivšo Jugo, kamor se radi oziramo poleti. Let pomeni kot da bi letel iz Portoroža na Brač! Z jadrnico bi tole trajal kakšne slaba dva tedna!! : ) Brez motorja, da ne bo pomote!

Natisnjeni so koledarji za leto 2009. Koledarji so v formatu A3 (ležeči), tiskani v visoki kvaliteti in odličnimi materiali. Koledar ima še prostor za dotisk logotipa, na zadnji strani pa so objavljeni glavni prazniki nekaterih EU držav.

{gallery}splosno/2008/koledar2009{/gallery}

Cena koledarja je 7€ + poštnina. Za nakup nad 10 komadov pa priznamo 10% popusta.
Koledarje lahko naročite na naslovu: dejan.adamovic@siol.net

Ogled slik

Nič se ni zgodil sam zmatran sem pa nič za napisat..
Marko Novak

Za kaj se gre:
Nekoliko okrnjena a ševedno močna ekipa je že na položaju sredi Južne Afrike. Marko Novak in Peter Ščuka namreč ponovno napadata svetovni rekord v razdalji.