Padalska jata

Močnejši veter dopoldne je dal občutek, da bo Zavrh bolj visenje na vetru. Kar naenkrat javi Čerček po telefonu, da je nad Zabočevim, ker je na Zavrhu čisto mirno. Boštjan takoj za njim kliče iz Rakitne, da je tam močan vzhodni veter. Opozorim Andreja nad Zabočevim, da je tam verjetno hrbtni veter zaradi premočnega vzhodnika in da gremo ostali kljub temu na Zavrh. Tam je res kar dobro pihalo iz doline proti Vrhniki in se je dalo vrteti v termičnih stebrih, ki so bili zanešeni čisto v bok hribu. Po 45 minutah je termika pošla le toliko, da smo se vsi prizemljili, nato pa prifura Erzo in pobere med Dolom in Bistro. “Hja, čisti krompirjevec”, smo rekli. Ko že gremo po avtomobile, zakaj ne bi midva z Boštjanom še enkrat poletela. Nisem verjel Erzotu, da bom res kaj našel tam, kjer se je on dvignil. Za vsak primer sem vseeno zapeljal nad “Pasji hotel” pri Bistri ter pri tem glasno preklinjal in res sem zajadral. Prav tam in samo tam. Boštjan je priletel še nižje, ter prav tako pobral. Ko se je prikazal še naš prvenec Zalaznik, je držalo še bolje in nato kar nismo mogli dol, zaradi užitkov seveda. Po polni uri sem s špiralo potegnil do tal in zaključil dan.
Res so čudna pota jadranja.

Tekma v točnosti pristajanja je minila v lepem vremenu. Jadralo se je super. No ja, nekateri se bodo morali še kaj naučiti, a drugače je bilo za mnoge dovolj minut v zraku. Krvavec smo osvojili, baze  oblakov tudi, le pokala ne vsi.
     1. mesto: Simeon Klokočovnik  KIMFLY  0 cm  100 točk
     2. mesto: Nace Valjavec  AIR SYSTEMS  3 cm    80 točk
     3. mesto: Rok  Debeljak  KIMFLY               4 cm    60 točk
    22.mesto: Simon Grimšič KLVrhnika     140cm     9 točk

    Ekipno 1. mesto  KIMFLY   15 kazenskih točk  ČESTITAM
                  2.mesto  POLET     88 kazenskih točk
                  3.mesto KANJA Dol.Toplice 367 toč

Ostali smo bili slabi iz raznih razlogov. Nekateri so kar dobri, pa kaj. Vedno imajo nekateri uspeh, drugi neuspeh. Vsi, ki se tekem v točnosti pristajanja udeležujemo, smo bili tokrat slabi. Mogoče bo še kdo od ostalih kdaj pomagal doseči večji uspeh, saj nismo nikoli preveč številčni na teh tekmah.

Grega, Mojca, Primož in Erzo so bili žejni, zato so poleteli z Ambroža in pristali na Križki gori. Po okrepčilu so se vrnili nazaj od koder so prišli razen Gregata, ki je zaradi odsotnosti (vojak) bolj malo v zraku, pa je razumljivo potegnil v Jesenice. Jaz pa sem v tem času skrbel, da je bil v zraku tudi kakšen tandem.

Skratka, termike je bilo dovolj za vse.

Urico jadranja na Zavrhu je prispeval JV veter in močno sonce.  Menda se je vreme na Gozdu vseeno toliko popravilo, da so tudi tam leteli, a razglasitev rezultatov DP vseeno ni bila taka, kot si zasluži.

Še dva dni sta bila v znamenju termike. Naleteli smo se vsi in nad Zabočevem je “bil makadam”, da sem že pomislil, da je že pomlad. Na Zavrhu je šlo do baze (1800m), drugi dan nad Rakitno pa prav tako, le da je bila baza dosti nižje (1600m).