Padalska jata

(dan tak, kot si ga želimo z bazami od zgodaj in ne preveč vetra)
Drage bravke in bravci: V Patuji (Edvinsays) je le eno uro za drago domovino (pa računajte!) vstalo sonce v nov dan. Zapeli so petelini, zarigal je osel in odsmrčal je Jožef.

{gallery}preleti/2008/patu1/r{/gallery}

Skoraj uro smo se cmarili po štartnem hribu in ga prvikrat v skupini treh tudi preskočili, nakar jaz desno, Peter levo, Jože zadaj pa se od dveh odloči za levičarje. Tako sta v paru za mano do moje curke tudi 10 km do 12h. Nikakor da me ujameta, čeprav jih skoraj čakam. V rahli krizi in v trenutku slabosti, potem ko že dosegam bazo 1900 in se zdi da sem preko kriznega časa dneva se zgodi: dvigne se mi podn. Unadva že ločena vsak po svoje dost bliz en drucga kruzata nad jezer in naprej. Vmes (jest že na tleh) vsi vidmo vsaj enga Miraža ki goni 100 m nad tlemi in pod njima. En torej na 217km olcja druk na 174. Kdo je kdo boste razvidili iz olcja.  

{gallery}preleti/2008/patu1{/gallery}

Danes 8.11. se vrneta  Peter ob 16h  prek Alta Sante (tud 120 km mototaxija!!) in Jože ob 19h s pravim taxijem s Ponbala prek Icoja. Takle mamo, ampak je fino.
Erzo

(neki letimo, da opravičmo stroške ali jutr bo big dej in tko si rečemo vsak večer)

Dia quatro
Še mal prej sem vam pisal kako ju tu mač vetra, ko butnejo baze in se mal umiri. Hitr gor. Papagajo iz prve roke pove, kako ga je blo medo (strah), ko je Jože štartal ob 10h in ga je mečkalo in spuščalo – nazorno pokaže z nogavico in kako je šel zarad tega potem takoj dois kilo merde (dreka) odložit.
{gallery}preleti/2008/patu/r{/gallery}

Letenje božansko (bi rekla Mojca) – to tu še nismo doživeli – kot pri nas ko štartaš ob taki uri, pa gre  skor do baze 2300-2800 z močno termiko. In se pejemo. Jest drugi, kot tele za ribo. To pa ne gre: tele za ribo in po uri dvejst se uležem na 40 km. Pol se prpelejo še drugi in ne morjo dol. Veter se ustavi in vse drži do 3h in zahoda sonca. Tema. Sledi obvezna vsakodnevna prehrana: carne porco, frango, boi. Smo jih pa že navadl velik tomato e cebola, po vinagre (kis) grejo pa posebi v štacuno.

Dia sinco
Zjutraj v pousadi se zdi preveč vetra (kot včeri, ko ni blo). Toda tukaj je tako: zvečer, ponoči, zjutraj nabija 30, 40 km/h že po tleh, ko pa začne termika  veter ustavlja (če ga) in pod noč ko pristajaš spet nažge kot bi kdo ventile odpru! Odleti nas 6, že drugi dan tud 2 francoza – en je Julijen D. – oficjalen evropski rekorder xc, neki čez 300, je tam od Pariza letu proti JZ v 15 km pasu med dvema letališkima conama in ko ga je hotl dokončno zanest not  (prej je vse delal da ne) je šou raj pristat. In to iz štarta visocega 90 m , ki spodaj nima pristanka, pač pa ga ima 2 km za hrib-čkom. Alzo, dan je suh, na hribu se komej pobiramo ter zmečemo čez. Tisti bolj preračunljivi, čakajoč (riba) potegnejo kratko in sploh pristane prvič pod 100 km (18), če štejemo le jutranje štarte. Jest se znajdem za Julijem, ki se vrže ćez drugje in potem kruzava (Sušasays)  zmeri bolj v veter, ampak je fino. Taprave baze pa nočejo ratat, poleg tega da že od zjutri tud nekej visoke oblačnosti. Žuli gre v Potiretamo, da je šel dol, pravi, pa sej smo šli vsi, a ne, jest tud. Ko pa še doda kako sladki so taki šort flajti, pa Jože čist znori, saj da on ni pršu sm zarad kratkih (teh da ima doma zadost). Dnevi se iztekajo. Glejte da bo skidan sneg, ko pridemo!

Erzo 

{gallery}preleti/2008/patu{/gallery} 

2.11., 3.11., 4.11.2008 (zacelo se je ! Kaj že? Premocan veter kot lani)

Naziga, trga, nabija, turi, dere, in kar je se takih besed, ki opisejo premočan veter, ki ga ne maramo. Gremo gor gledat, nakar pa na kakšen avto izlet :

2.11. po gps instrument, ki sem jih dan prej pozabil v alternativ busu soferja, ki zivi v Pombalu 90 km stran in ga je treba cist nasuho najt in dobt instrument… 3.11. v Parelhas gledat en strat pred Patujem, kjer letijo Rally S.O.SERTÃO , kjer letijo iz starta do starta 1000 km ene 10 dni – ce jim rata. Itak je na hrib cesta kvecjemu za dzip, tako da le zremo tok delec od doma (tja in nazaj 300 km, potovanja 8 h). Takle mamo, za popestritev in obcutenje razmer pa prilagam tri filmcke s starta 4.11.

 Prvi del:

Drugi del:

Tretji del:

(moj praznik je podoben vašemu – žalosten?)

31.10. nismo letel, saj smo moral prit nazaj na izhodišče v Patu. Okol Kišade nas nabere Branko (hvala Branko, mislim da je blo zadnjič, da je šou),tja in nazaj 544 km , cca 12 h, je štartal 3:00, da skupaj nazaj v Patu ob 15:00.
Navijem bazo, germ čez grič in Jožetu dokažem, da četud zgodej čez, kot on tist dan se da preživet. Baze posuši, Jože pa jest krepava. Riba, ki zadnja čez, preživi, saj ima markiran kot bi reku Jože, ob 13-14h, ko midva spodej že skoraj opita pa butnejo BRAZILSKE BAZE, kakršnih še nism letos vidu s tal. In gre na 277 špure, kar pri njemu edino velja, za trek pa dvomim če ga boste vidl (skrivnost s skriva S od jezera). In pol druga zgodba it ponga ob 14:20, da drugo jutro ob 6:30 nazaj , cca 1000. Jože se doma ne da in direkt na štart, čeprev prbija veter kot pr norcih, že tukej spodej, da kar zavija okol hišc      ( menda ga nekej meče ke po štartu, 10 x proba (itak edini, čeprav dons pršli še Brazilci in Francozi) in pol ko pride dol še izjavi da bi se dal)). Takle mamo. Jest pa spat in pisat tole. E