Padalska jata

Že nekaj dni je jadranje več ali manj na primorskem na pobočni veter in podprto z nekaj termike. Strmica je spet raj za tiste, ki pozno končajo obveznosti ( tudi jaz ). Tako smo eno urco “zdrgnili” in nato poskušali to, kar je trenutni hit ( pristajanje z vlečenjem ušes po tleh – od padala seveda ). No, z Edlovim Atlasom je manjkalo le slab decimeter do tal. Menda bo jutri 13.02.98 podobno vreme.

Slabo vreme z  oblačnostjo ( vsaj sredi dneva ) nas je zadržala doma in smo leteli kar na Zavrhu. Pihal je rahel vzhodnik, a ne dovolj, da bi lahko jadrali na pobočju. Pihalo pa je dovolj za lep enostaven štart tudi s tandemi  ( dva nova sta okusila lepote druženja s pticami ).

so jadrali povsod. Lijak – Hruševje je letelo precej j. padalcev ( Tudi Erzo in Primož ), Mojca in Grega pa sta se podala v Buzet, kjer se je letelo podobno. Grega se je namenil na XC prelet in mu žal ni uspel prelet na Učko in nazaj. Leteli pa so v Slovenijo in nazaj proti Učki, tja pa so prileteli pozno in je termika že malo crknila ( Ročko polje je bilo neizbežno ).

Leteli so tudi Paljužini v Ilirski Bistrici do 1800 m n.v. in sploh so na primorskem identične višine, le  Ilirska Bistrica izstopa.

Na gorenjskem se je letelo malo nižje ( vsaj na Ambrožu ), a so vsaj izpitniki imeli manj skomin, ko so leteli obveznem “curenju” in A izpitu naproti. Še vedno je šolski krog glavna težava, saj nekateri še nimajo občutka o višini in finesi.

Radovednost je mene, Mojco, Erzota, Primoža in Gregata vlekla na ta štart na Mali gori. Sicer sem tam že bil, ko sem bil pri kolegu v Vidmu, ki se zanima za šolanje, a takrat nisem opazil poseke obrnjene na vzhod. Ne vem kako dolgo je že tam, a Žuna je naznanil lepo jadranje prejšnji teden in nismo bili edini to nedeljo, ki smo iskali poseko. Eni smo imeli več sreče, drugi manj, saj v poročilu ni bilo navedeno, da so po kamnolomu še tri križišča, kjer zaviješ najprej na levo, potem desno in spet levo, pa si na poseki. Toliko za naslednje, ki bodo iskali štart, da ne bodo končali nekje v Kočevskem Rogu.
 Bučanje dreves nas je za nekaj časa odvrnilo od letenja, po toplem čaju v koči na Grmadi pa smo se vrnili in “potegnili”. Pihalo je z desne in pričakovati je bilo turbolenco, toda padala ni nikomur zaprlo, le koreninice so nekaterim potrgale nekaj vrvic. Nabrali smo tudi do 1100 m višine in celo nad Vidmom je bilo dviganje. Po približno 1 uri smo imeli mraza dovolj, pa smo šli v gostilno Krajček na še en čaj z …

Še trije po “kurirčkovi” in še naprej do Postojne ( Tomaž, Boštjan in m.m.). Močan veter na Kolku in Nanosu, ter termika povsod. Nad Podnanosom je šlo 7,4 gor kar zunaj nad dolino, tako da sem se peljal kar nad cesto Vipava Razdrto ter ugotovil to, kar sem že malce pozabil. Če je ravnina od Nanosa proti Postojni pod oblaki, se ti obeta jadranje ( vzdrževanje višine ) prav do Postojne in če imaš pri Postojni čez 1000 m n.v. jo popihaš čez Javornike… Ob jasnem nebu pa priletiš kvečjemu do Hruševja ali kako naselje dalje.