Popolnoma ista slika kot včeraj. Mogoče še lepša termika.

24.09.98 Zabočevo, Kovk, Razpadalica
Trdo delo ( Slavc in Tone ) do višine 800 m in nič več. Ostali naši (Erzo,Jože,Boštjan in Stane ) so jadrali na Kovku do 1800 m višine. Še bolje se je odločil Primož, ko je šel leteti na Buzet in je letel do Učke in nazaj na Razpadalico. Družbo mu je delal Mare Novak, ali pa Primož njemu…, kakor za koga.

Vzhodnik je pojenjal in za dve uri jadranja je bilo treba garati. 1460 m, max. 6.6m/s dviganja in 17.2 m/s spuščanja do 1 metra nad tlemi, pa še kaj.
Erzo in kolega Đuro, pa Slavc, Mojca, Tone, Tomaž, Jože, in mladiči, ki bodo še vleteli v naš klub, ter na novo pečeni klub Prelet izpod Krima… Vse to je krasilo nebo nad Borovnico.

Skoraj popolnoma isto vreme, kot včeraj, le da nas je malo hladih rahel dež, katerega smo nekateri kar ignorirali, saj se je obleka kar sproti sušila in seveda tudi padalo. Obisk štarta pa je bil rekorden letos, saj smo hodili eden čez drugega.

Ambrož je bil pokrit, Lijak je imel hrbtni veter ( vsaj do 2 ure ), na Zavrhu pa smo jadrali cca 6 zmajarjev in 9 padalcev. Proti večeru je SV veter pojačal in višine so se zaradi prisotne termike povečale čez 1300 m. Vmes je sicer veter toliko popustil, da je večina “scurila”, a so se vztrajni vrnili na start in z jadranjem nadaljevali do večera. Tudi plohe so bile v bližini, pa so se zlile še preden je postalo prenevarno.

Najboljša odločitev ta dan je bila Boštjanova, ko je menil da bo glede na bližajočo se fronto dan slabši, ker pa se je pripravljala invazija na ta start, tudi mene ni manjkalo.

Ja, veter je bil močan, sonce pokrito in le tu in tam se je dalo malo višje priti le toliko, da sta Mega in Primož priklopila greben proti Hrvaški. Jernej, Erzo, Dane in “jest” pa  smo se pošteno trudili in nekajkrat zvrteli čez start, Dane tudi čez 1000 m. Jaz sem nato raje pristal na startu in pobegnil nazaj domov.