Že od včeraj smo bili nervozni, ker je napoved kazala da bo sobota dan D za letenje. Visoke baze, nič vetra, dobra sondaža, z malo ali nič razvojev. Vsaj tako je kazalo. Zjutraj smo še kar neodločeni, kaj bi bilo najboljše izhodišče. Večina aktivnih KLV-jevcev je pa danes kljub takšni napovedi neleteča ?!?! Zoran gre na pohod/hike(&fly?) – d.o. Erzo ima že 2 dni izklopljen telefon. Skrbi nas zanj. pUNČKA gre tudi na hike, pravi pa bi na tak dan izbrala Golte (malo daleč se nam zdi…). Uky ima delo. Mega je že cel teden virozen in se je to jutro prebudil s preveč slabim počutjem, da bi šel letet.

Z Domnom sva že od včeraj na vezi in on je za akcijo. Najbolj mu diši Slivnica. Vključim še Tima (Majdiča) in Gjorgija, našega makedonskega kolega. Kolebamo o lokacijah. Mlakar pokliče in ga tudi mikajo naši konci, ali pa Goljak (Volkov Luka organizira kombi). Jaz bi še najraje šel na škofjeloško hribovje. Ali pa v Alpe. Ampak se premislimo zaradi možnosti neviht (in če še Mlakar noče po svojih gričih letet…?). Glede Goljaka sem skeptičen, kombi bo verjetno poln in potem se moramo organizirati sami – logistično je boljša Slivnica. Vanja predlaga Lijak z ruto via Tolmin, Gemona in nazaj. Mikavno, vendar večina klape je odločena za Slivnico. Vanja ostane pri svojem planu in jo z Marjanom Rekarjem in Igorjem mahnejo na primorsko. Mlakar in ostali Luftmandlci ostajajo pri Goljaku, LukaV medtem javi, da je kombi poln.

Mi se pa dokončno dogovorimo za Slivnico, logistično smo kompletni, začnejo pa kapljati dodatni člani. Javita se Mirko in Iskra. Mega pa doma še enkrat pogleda sondažo in se mu prikaže jezus, saj je čudežno ozdravel in je za akcijo. Oglasi se še Štus, naročim naj se organizira z ostalimi.

Ob 11.00 smo zmenjeni pri pumpi, na Uncu poberem MegaBajta, Domen pusti avto v Begunjah, Iskra pa pripelje kombi, in se vseh 8 zelo na komot spravimo notri in na vrh. (Trije kar zadaj med nahrbtniki).

Za Slivnico je že precej pokrito, opazimo pa že 3, 4, 5!!! padalcev v luftu. Po pregledu Live Trackinga ugotovimo, da so med njimi Bodlaj, Simič, MihaK… Eden že precej visoko, v bazi (Bodlaj?), eden malo nižje, eden okrog štarta, eden pod štartom… Dela.

Ne obotavljamo se, začnemo postavljati. Prvi od naših potegne Mega in začne nabirati. Takoj za njim jaz in tudi takoj začnem vrtet pri štartu. Za mano Gorgi, Kastner, Štus, Tim, Mirko, Iskra.

Domen prvo rundo ne dobi nič, zato se takoj še enkrat peš odpravi gor za novo rundo. Pristaja pri Bezuljaku

Štus pristaja v Mramovem pri Pajkovem

Pri bazi sem hitro, niso visoke, po oceni na 2100. Vse pokrito, malo lukenj. Rinem proti SV (naj bi bil generalno JZ?), pa se mi zdi, da me veter ustavlja. Vedno bolj se mi zdi da prevladuje vzhodnik. Končno zberem pogum in svoje ugotovitve sporočim po postaji. Mega javi, da se mu zdi V tudi pri tleh. Zato si premislim in grem direktno na sever, ali celo bolj severozahodno. Pred Rakitno začnem nekaj bluziti, ne vem kam naj se odpravim, potem pa le grem čez. Rakitna je še v soncu, tam začnem nekaj nabirati, oblaki me pa začnejo prekrivati. Ko pridem ponovno blizu baze se mi nariše lepa kumulostrada do Grosuplja. Proti Barju modrina. Zadaj vse črno.

Z bogato višino (1900+) se odpravim čez Krim, nato pa pred sabo vidim sivo zaveso (dež), o njej poroča po postaji tudi Mega, ki Timu naroča naj ne vrti preveč. Pred anteno se zabijem v piš, začnem močno izgubljati (-3, -4). Na gasu imam hitrost samo še 15km/h proti vzhodu. Obrnem in me splakne v Podpeč. Tam nič dviganj, pri tleh precej močan dolinc (ali piš). Začnem pospravljati in na padalu že zaslišim dežne kaplje. Poštopam do Borovnice, v Paku se močno uščije. V Borovnici še malo bluzim, ne vem ali naj štopam proti Rakitni via Cerknica ali proti Vrhniki (ali počakam, da mi dostavijo avto). Pa se slišim s starši, ki so mi menda že naročili pico v Pivki, zato se brez pomislekov vsedem na prvi vlak in sem že preskrbljen 🙂

Tim, Gorgi in Mega se ekipno peljejo proti Turjaku. Ko začne deževati Tim in Gorgi pristaneta tam nekje, Mega se prerine do Ivančne gorice.

Iskra je sedel dol na Rakeku.