Zapeljeva mimo starta Planina in že se pri Žibrški lipi (kapelici) odpre lepo pobočje na desno. Piha rahlo gor in takoj postaviva (Boris še meni pomaga razgrniti Rooka, da bova hitreje).

Potegnem in odletim jaz, naravnost naprej do konca travnatega pobočja nad Sroboško grapo (Orehova dolina) pred brezami.

Zoranov let

Boris je takoj za mano.

Borisov let

Pospraviva.

Na poti gor proti avtu Boris predlaga še travnato pobočje na desni (smer pobočja ni prava, ampak vetra je malo).

Na vrh krtine in na desni se izkaže, da je še lepše in daljše pobočje, ki je obrnjeno v pravo smer. Spet Boris pomaga še meni razgrniti padalo in že potegne in pristane na koncu travnikov Velike doline.

Borisov let Srobotje

Nekaj minut za njim sem tam tudi jaz.

Zoranov let Srobotje

Desno dol v Sroboško grapo je tudi travnato pobočje, ki pa se prekine z drevesi in šavjem. Borisa zamika še to (če bo šlo čez…) Potegne in lepo odleti, vendar noče tvegati in pred drevesi zavije v levo in pristane v pobočju).

Še enkrat po isti poti gor, ko opaziva, da pri kapelci zraven najinega avta nekdo iz svojega avta vlači robo … in postavlja padalo ?! Seveda, Erzo, ki se je očitno sprostil v službi in nama je (po OLCju, kjer so najini leti že objavljeni) sledil sem do Lipe !! 🙂 🙂 .

Starta in zajadra ob robu, saj je sedaj bistveno več vetra kot sva ga imela prej midva.

Erzova Lipa

Ko pospravi in odide gor, mu povem še za drugi start Srobotje. In gre še na tega, medtem ko se midva z Borisom razgledujeva naprej.

Malo naprej od Žibrške lipe zavije po cesti gor proti kmetiji Kovkar. Pred njo ustaviva in nasproti opaziva lepo travnato pobočje (Vavknov grič = Kovk 750m ?), ki se mimo čebelnjaka spusti v lep zaključek.

Vrneva se nazaj do kapelce in vidiva, da Erzo še pospravlja s Srobotja.

Erzovo Srobotje

Zato se obrneva in poskušava nekaj naprej po glavni cesti in na desno, kjer se lahko zapeljeva po cestici prav na ta Vavknov grič (Kovk). Erzu poveva, kje sva in postaviva. In že pripelje Erzo z druge strani do Kovkarja, kjer besno laja pes. Ko hoče zaparkirati in vprašati za dovoljenje, ga oblaja še histerična gospodarica, da odmeva čez pobočje vse do naju. Erzo se hitro spoka (preden začnejo streljati…) in zaparkira nekaj niže v gozdu.

Medtem Boris odleti in pristane spodaj, kot predvideno.

Borisov let

Jaz pa po dveh neuspelih dvigih ugotovim, da imam ogromen vozil in ga razvozlavam, ko je Erzo že tukaj. Sedaj padalo lepo spravim v zrak, žal pa na položnem pobočju ne morem odleteti, dokler se na koncu ne zataknem za veje na polno in sesujem padalo. Grem spet gor, ko Erzo že odleti in pristane spodaj.

Erzov let Vavknov grič

Boris mi pomaga še enkrat postaviti in sedaj mi uspe in pristanem spodaj zraven Erza (skoraj v kopici gnoja).

Zoranov let

Odpeljeva Kangooja na Col in z LCjem na Kovk. Vmes se pogovarjava o travnikih, ki so na S malo pod vrhom Kovka (sam sem to že preučil na satelitskih slikah, danes pa oba v živo še v pri letu z Žagoliča) – si bo treba ogledati.

Na Kovku cvet slovenskega padalstva. Vsi pripravljeni in napeti, samo da zgine mrč, ki slabi sonce. Veter komaj piha. Pokliče Erzo, ki že prihaja iz Benetk 🙂 – kaj se dogaja… Borisa ne mika v tako situacijo, saj ne vidi več možnosti za svoje plane. Tudi meni ni sedeti in čakati na boljše čase, ali pa se bolj ali manj vreči dol. Boris predlaga, da greva raje naprej na projekte in kar zasmeji se mi 🙂 .

Ker sva že tu, greva najprej na te travnike za Kovkom. Do zadnje kmetije in po malo iskanja najdeva cestico, ki naju pripelje skozi gozd točno na želeni travnik :-). Zelo lep štart (kako, da ga ni še nihče opazil 🙂 ). Vzameva robo in Boris mi že postavlja. Piha rahlo gor.

Potegnem in že sem čez robne bore in smrekce. Zaokrožim nad dolino in pristanem zopet na istem blatnem travniku.

Zoranov let

Boris pristane takoj za mano.

Borisov let

Skočim na cesto in ustavim prvi avto, da me zapelje do Cola po Kangooja in že sem nazaj. Pospraviva do konca v mokroti in gor po LCja in nazaj na pristanek.

Križna gora nad Colom nam je že znana: meni z borovca, s katerega sta mi snemala padalo Erzo in Boris (v naslednji etapi pa se je Boris obesil na smreko in sva midva z Erzom snemala njegovo padalo…). Že včeraj sva pogledovala gor. Danes bo očitno OK.

Do istih vikendov nad Žagoličem kot prej s Kangoojem in peš po kolovozu za travnikom, kjer sva startala v prvi rundi. Na vrhu sva cca 15min od starta Zagolič.

Boris najde najbolj primeren prostor, ki ga še malo očisti med postavljanjem mojega Rooka. Piha lepo gor.

Potegnem brez zatikanja (hvala Boris, ker si tako lepo postavil Rooka v to šavje) in takoj speljem nad borovci na odprto. Tu popiska, tako da še malo zavjugam in naberem nekaj metrov. Potem pa na desno in z veliko višino na standardni blatni travnik.

Zoranov let

Med pospravljanjem je tudi Boris zraven mene.

Borisov let

Sedaj z LCjem gor po Kangooja