Potem se z Jeanom uskladiva, da tu ni perspektive in se odpeljem na Vrhniko, kjer že Erzo ogreva mašino.

Proti Polhovem Gradcu vsak s svojim avtom. Na Dvoru obrneva proti Topolu (tukaj le piha bolj V, torej iščeva bolj V orientirane novnove starte).

Najprej v grapo na pristanek Osredka2, za katerega pa zaradi višje lege nisva prepričana, da do njega sploh priletiva z Osredka… Zato z avtoma nazaj do križišča in z LCjem gor do Osredka.

Najprej si ogledava V pobočje nad cesto in vidiva rešilni garantirani pristanek spodaj. Po robo in postaviva.

Erzo ob rahlem pihanju z desne od zadaj odleti in pristane spodaj na travnati glavi pod cesto.

Erzov let

Ko postavljam, Erzo že pešači gor po LCja. Še vedno piha z desne, ko potegnem po strmini in odletim in v velikem loku pristanem podobno kot Erzo.

Zoranov let

Reinfuzo v LCja in gor na Topol. Mene že malo baše čas, da piha po hribu dol (SV semkaj od Medvod), pa mi je še lep dodaten izgovor, da mi ni treba. Medtem ko cincam pri LCju, Erzo postavi zgoraj na travnati glavi počez proti V in potegne (z rahlim levim kloferjem) in zapelje proti dolini. In ga kar drži…

Erzov let

 

Erzov Komentar leta: Poje v nemogočih pogojih štarta, snema brcanje vršičkov in s tem prepričuje vse za sabo, kako da je problem, ki ni, če štartaš v normalnih pogojih [18.10.2018 17:01]

Andrej Erznožnik : Absolutni rekord štarta, a se tako napiše Poje? [18.10.2018 16:48]

Andrej Erznožnik : Itak, da me je strah in potem zapiha še rahlo dol. Hočem kar v levo odletet – pristat, pa potem vseeno trznem na smreke, brez problema čez in drži, drži, da ni res in se mi samo še smeji. [18.10.2018 16:59]

Vsi smo bolj ali manj nezadovoljni z izkupičkom. Erzo bi se rad potolažil še s kakšnim projektom in Mojca to podpira.

Na prvi lokaciji žal piha čisto z leve (J), start pa je obrnjen na Z, tako da kljub raztegnjenim padalom z Erzom ne narediva nič.

Na Brezovcih pa je šolski teren, kjer piha sicer rahlo z desne, vendar je dovolj prostora, da odlaufava po travniku dol…

 

Erzov poskok

Erzov Komentar leta:Brezovci kraj nesrečnega imena,
kjer Mojci kljub večim letom,
treka ne da nobenga. [11.4.2018 18:08]
Janez Kocjan – JanKo. : za takole “krtino”, ne dobiš lajka! ne, pa ne! ;)) [11.4.2018 19:20]
Mojca Pišek : Sajbo, saj bo  [11.4.2018 21:21]

Zoranov let

Zjutraj sicer v nižinah megla po vsej SLO, v JZ SLO napovedanega veliko JV (!? – zelo redko taka napoved), ki pa ga v resnici ni toliko. Ker se pozno odločamo in ker je na Štajersko daleč (tam je nekaj več sonca in ni megle do tal), megle pa tudi na Vipavskem ni (je pa baza na cca 1100), navijam za Kovk.  Erza skakanje s Kovka ne zanima. Ker je dejansko malo vetra, ta JV pa je lahko enkraten za kakšne nove lokacije, Jean bolj navija za projekte tam okoli Cola.

Ko pa se peljem proti Vrhniki in povem za idejo o projektih, je Erzo takoj na obratih. Še domov po njegovo opremo se zapeljeva in gasa od zadaj čez Kalce na Col, kjer naju čaka Jean. Tu je dosti bolje, kot pričakujemo (celo nekaj sončka in baza že dosti višja) in ker Kovk javlja 4/7 J (?), je jasno, da gremo jadrat na Kovk.

Ko se zapeljemo na start, res lepo piha in takoj začnemo postavljati. Ko sva z Erzom že raztegnjena (Jean taktično čaka zapakiran), pride še eden iz skupine Nevidnih (=neobstoječih na OLC) in tudi postavi. Veter pa obrne na čisto z leve (V) in potem celo ugasne. Prišlek čaka in nekajkrat poskuša in ko res malo dahne gor, potegne in se odpelje v dolino.

Malo še čakamo, potem nam je dosti (saj jadranja 99% ne bo) in se zložimo v LCja in na Col. Jeanov avto dol na Malo Polje in gor do Strmeca. Na levo po gozdni cesti (v smeri Križne gore). Ker nihče od nas Križne gore-V (Pojetovo poimenovanje, vrh je v resnici Špečk) še nimamo, nam je to primarni cilj. Malo vijugamo po gozdu in se nazadnje po kolovozih res približamo naši beli piki. Pustimo LCja ob kolovozu in 5 min na vrh Špečka s križem in klopco.

 

Na momente močno pihne. Desno za robom je tudi dosti lepše golo travnato pobočje za startat. Takoj postaviva z Erzom, medtem ko Jean malo cinca, saj ima s seboj za projekte predvideno (pre)veliko Delto2, ki jo je dobil na posodo.

Odleti Erzo, ki lepo zajadra ob pobočju proti Križni gori in nazaj. Malo za njim še jaz, vetra pa vedno manj. Le malo zavijugam sem in tja in mi gre počasi dol. Na levo za rob in dolg poteg proti Strmecu in nazaj in dol na Malo Polje na idilične travnike v ravni dolini.

Zoranov let

Erzo javi, da je toplandal na Križni gori.

Erzov prvi let

Sporočim Jeanu, da je v zraku OK in že postavlja. Kmalu je v zraku in tudi zajadra proti Križni. Potem se zapelje tudi on proti Strmecu in počasi izgublja.

Še Erzo se pripelje z drugega starta na Križni in pristane zraven mene.

Erzo s Križne gore nad Colom

Jean takoj za njim.

Jeanov let

 

 

Pospravimo in se zbašemo v Jeanovo Micko in gor na glavno cesto cesto nad Z travniki nad Malim Poljem.

Zaparkiramo in na kratko dol med drevesi na vrh travnatega pobočja.

Postavimo eden zraven drugega in v luft: Erzo, Jean in še jaz. Pristanemo dol ob lokalni cesti kot prej.

Erzov nadaljevalni tečaj

Jeanov nadaljevalni tečaj

Zoranov let

Erzo in Jean kar reinfuzo hitro odideta še na bližnji start Šolski teren, medtem ko jaz počasi pospravljam (sam ta štart že imam in zame je pika že zelena.

Prileti Jean s tretjim novim danes.

Jeanov šolski teren

In še Erzo s četrtim novim danes.

Erzov Šolski teren

Jean odlaufa gor po svoj avto, medtem ko midva pospravljava. Pride po naju in še gor na Križno goro po LCja. In proti domu…

Nad pričakovanji uspešen dan (ko je kazalo, da je že vse izgubljeno = skokec s Kovka)

 

Ponovno postavimo na vrhu travnika. Ob naslednji skoraj nuli potegne Jože in nekako spelje čez grbino in v zrak skozi drevesni lijak.

Potegne Erzo in tudi spelje.

Potem pa zalaufam še jaz in laufam, laufam (se desno malo izognem grbini) in le speljem v zrak. Vendar sem nizek, nizek,… nizek. Dvignem noge, da le z ritjo podrajsam krošnje in potem se teren spusti, da drevesa ostanejo pod mano… Takoj na desno proti Srečkovi haciendi, ki pa sploh ni blizu. Še en hribček je vmes in na njem vrti Erzo. Jaz sem nizek, da se mu že hočem izogniti, pa me le dvigne čezenj. Srečko je že nabral padalo na pristanku.

Srečkov let

Zavijugam in pristanem ob njegovi hiši.

Zoranov let

Erzo in Poje pa kar vrtita in nekaj malega tudi nabereta. Srečko pridivja, da bi nujno šel še enkrat, saj to ne more biti, da je on na tleh, ko onadva vrtita.

Pustim robo reinfuzo in se zapeljeva gor… Zapeljeva je neustrezen izraz, saj to niti rally ni. Drviva po ovinkih, čez grbine po zraku (samo, da ne pride kdo nasproti…) in ko prideva na kolovoz tudi malo ne zmanjša hitrosti (moj maserati pri 300km/h nekoč je bila penzionistična vožnja v primeri s tem…). Samo da se ustaviva na vrhu travnika… Ne vem, če sva rabila 5 min do sem…

Pomagam mu postaviti padalo in v drugo mu uspe odleteti (zdaj celo rahlo piha gor).

Ko pripeljem dol, je že pristal.

Srečkov ponovitveni let

Pove, da je Jože obvisel na drevesu bližnjega griča.

Jožetov let

Jaz, da naj v miru do konca pospravim, on pa oddivja po Erza, ki je pristal pri Slivniškem jezeru.

Erzov let

Jože mi pošlje koordinate in poroča o trebljenju in razvozlavanju padala, ki ga je že snel s suhe jablane. Potem pa nekaj časa ni glasu od nikogar, saj Jože kmalu otrebi padalo in se s sadovnjaka odpelje v dolino, da bo še en novnovnov !

Jožetov vmesni let po trebljenju padala