Že ob 8h telefonski klic predsednika. Plan je Buzet zavoj, ob 10.30 iz Postojne. Šofer Mega, na Uncu naloži Erzota, na ravbarkomandi mene (Jeana), v divači Širco, z drugim avtom pa na štart Primc in Nevidni.

Razvoj bazic

Priprave Buzet

Baze že lepo razvite, ko začne že kar močno prbijat na štartu, mi še vedno postavljamo. Ko smo pripravljeni, začne v dolini že pokrivati, veter umira. Mega kot zadnji zamudi interval in čaka na štartu 40 min da spet pihne. Ostali naberemo na 1600 do baze in se odpravimo proti Žbevnici. Začne se curjenje, sulice se rešijo, jaz ne.

Buzet Erzo

Buzet Jean

Mega po moji curaži poštarta in tudi sam pocuri v Rakitovec. Jaz z dolgim nosom odrinem peš na Žbevnico na popravca, ostali pa nadaljujejo. Erzo do Cerknice in še naprej, Nevidni do Bača, Širca proti Slavniku (?), Primc pristane pri bolnici PO.

Na Žbevnici sem v slabe pol ure.

Gor senca kamor seže pogled, veter rahlo na gor, občasno nič. Vpišem se v knjigo, postavim, in ko pihne, odrinem. Z -2 nazaj v Brest. Oglasi se še Mega iz Rakitovca, ki že pešači proti avtu, po kakšne pol ure pride nasproti in rešiva še Nevidni/ov/ijev avto.

Žbevnica – Jean

Žbevnica – Jean

Žbevnica – vrh

Vpis v knjigo

Žig

Panorama

Panorama

Panorama

Panorama

Pogled na Žbevnico

Spomenik.

Čeprav je Zoran na dopustu (in Erzotu nič o tem ne pove), je prav, da se kolobarjenje Padalske jate vseeno nadaljuje.

Ob 10h Domen razpošlje zborni SMS

Moj avtobus ob 11:30 Vrhnika via Donačka. Potrdi z OK

Seveda se je takšni ponudbi težko upreti.  Manca in Mega najprej neodločna, nato oba odpovesta. V Škodilak se napokamo Jean, Mirko in šofer Domen.
Na štart prispemo okrog 13:30 kjer piha idealno gor, a malo švoh. Hitro vržemo padala ven, da se postavimo pred Čretnikovimi tečajniki.

Prvi v luft Jean, malo zajadra, nato izgubi in toplanda.

Jeanov prvi

Za njim Domen, ki nekajkrat obrne in obupa.

Domnov prvi

Nato pa še Mirko.

Jean z Domnovim avtom dol do pristanka pobrat ostala dva za novo rundo.

Drugo rundo nič boljše, malo dvigne, malo spusti, ko ne gre več gor, Jean pristane in čaka na boljši interval.

Jeanov drugi

Malo vedrimo na štartu, ko se Domen odloči sondirat, a… še vedno nič boljše.

Domnov drugi

V luft se požene še Mirko in po nekaj čakanja in hendlanja na štartu še tretjič Jean.

Jeanov tretji

Končno malo potegne, da se da vsaj obrniti v nuli, za nekaj minut posije še sonček in nekaj izbrancev, ki so v luftu v pravem intervalu, dvigne še malo višje.

Domen dobi prevoz še za zadnjo rundo.

Domnov tretji

Fotke: https://goo.gl/photos/stb3XbsSfF7n4Sug9

Dan po dežju, malo burje in odličen gradient daje upanje na ravninsko jadranje po Istri.

Erzo skliče akcijo. Zoran odpove, ker pakira za dopust (Erzo o tem nič ne ve).

Erzo, Mega, Jean in Nevidni se pri Gračišču napokamo v en avto (Nevidni avto, Nevidnov avto, Nevidnijev avto ???) in oddrvimo na štart Buzet Medici.

Tam veter vztrajno z leve, zato med parawaitanjem okrancljamo štart z devetimi trakci (improvizacija raztrgane vrečke ala Erzo), da dolgočasen travnik sredi divjine začne izgledati, kot da se pripravlja prireditev.

DCIM100GOPROG0010647.

DCIM100GOPROG0010652.

Čakamo in čakamo, pod nami pa v hrib gor rine džip poln ljudi. Malo se sprašujemo kam so namenjeni in ali jim bo uspelo se prerinit v hrib. Uspešno, ljudi odloži, in se odpelje nazaj. To je bila na Medicih najbolj zanimiva dogodivščina.

Po dveh, treh urah čakanja se veter iz leve (in občasno malo dol) ne vda, koprena je vedno večja, upanja na termiko ni več. Vdamo se, pospravimo, in se odločimo poskusit srečo na Sv. Jeleni (JV). Iz avta Nevidni takoj opazi padalca v zraku. Takoj ga identificira kot Rabiča in začne se grupno preklinjanje čez njega, dokler ne prispemo na štart 🙂

Na Jeleni veter OK, malo iz strani, malo švoh, ampak v redu za štart. Prvi potegne Erzo, nato Jean, zadnji Nevidni. Občasno drži, Nevidni pobere do 1000m, Jean hitro scuri po grebenu dol, Erzo 25 minut za njim, Nevidni pa vztraja do zadnjega, nato odglajda kakšnih 5km dlje od nas.

Sv. Jelena – Jean

Sv. Jelena – Erzo

Na povratku izvemo, da se je Žiga po poletu iz Zavrha zaradi zavozlanih štrikcev grdo ponesrečil…

Hajknflaj na Sabotin. Gor se odpravimo z mamo in Ano, po severni strani, ki se začne najprej na kolesarski poti, nato pa zavije levo v hrib. Skoraj na vrhu je videti še nekaj ostankov od vojne – žičnica, rovi…

DCIM100GOPROG0010586.

DCIM100GOPROG0010605.

DCIM100GOPROG0030615.

DCIM100GOPROG0040627.

DCIM100GOPROG0050632.

Skozi rov nadaljujemo do (skozi) vrha in pridemo ven pri kasarni. Jaz se malo iščem, kje bi lahko štartal. Vse mi zgleda preveč položno. Nato me ogovori neznana oseba in me sprašuje, če bom odletel. Pritrdim, oseba odide in se vrne nazaj z nahrbtnikom 🙂 Sandi Kristič je tudi prišel letet, da mi je blo za prvič kar v uteho. Odrinem v konkretnem JV (ko obrnem v veter me ustavi na mestu).

Odrine še Kristič z M6 in skupaj jadrava levo desno po grebenu, nato se on odpelje proti brdom, jaz pa za njim, nižji. Ko ga ne vidim več in se pobiram na zadnjem kuclju, kjer imam še dolet do pristanka v Podsabotinu, me zamikajo Brda in se s popravljeno višino odpravim tja, pa me močno požira in zaustavlja (od kod zdaj Z??), do Podsabotina ne morem več, tako da zelo kaskadersko pristanem na cesti, malo pred štromom, pa še v klanec navzdol…