Danes je obrnilo na JZ, drugače pa oblačno in od LJU kotline proti SV kar močno. Z Erzom se hitro uskladiva za Kovk in Erzo razpiše zbor ob 13h na Železniški.
Ko pridem na Železniško, Erzo ugotavlja, da bo Kovk premočan (Nevidni in Kraševci gredo na Socerb) in ideja je Vremščica (“kjer je vse črno in močno “- so rekli Kraševci…). Mega je za, Jean se upira in navija za Kovk. Po nepotrebnem čakava še Domna, ki zdrvi mimo in v Erzov avtobus ga naloživa v Logatcu. Še Mega vstopi na Uncu in Jean na Ravbarkomandi in gasa.
Do Razdrtega Jean vsake toliko omeni Kovk, ampak avtobus ima svojo ruto in nas pripelje na Vremščico spodnji start, kjer izstopimo. Piha kar konkretno (izmerjeno 7-8,5/10,9. To nas v postavljanju malo upočasni. Vmes imamo še malo uro biologije, kjer nam Mega strokovno razloži, kako je z jelenovim rogovjem.
Našli smo en rog, ki je jelenu odpadel… aja, saj to je samo Domen.
Erzo med zavijanjem vetra vpije, da se hočemo izogibati letenju, kar nas spodbudi, da seveda postavimo.
Erzo se odlifta v luft prvi, potem odnese Jeana, jaz čakam na malo manj vetra in potem potegnem. Šele ko mi trije obvisimo lepo pred startom v luftu, začne postavljati še Mega. In v luft še Domen in potem Mega.
Najprej v luftu kar previdno vozim sem in tja med zgornjim in spodnjim startom, potem se zapeljem bolj ven, ker drži in tudi dviguje (občasno dvigi tudi s +5) in naberem do 1200. Ko sem više in bolj stran, si upam tudi na široko zavrteti.
Ostali podobno jadrajo sem in tja, le Domen se matra bolj spodaj.
Mega se odpelje proti Divači do avtoceste in nazaj in potem še malo podrjsa in toplanda. Domen na koncu pristane Na piki.
Ko sem spet na višini zg.starta še enkrat naberem in se odpeljem čez greben proti Dolenji vasi. Sprva gre lepo, potem pa vedno počasneje (dejansko piha Z) in dol. Ko sem blizu avtoceste me dvojna 380kV galerija stebrov ustavi (simbolično, ne dobesedno) in pozabim na Dolenjo vas in se raje po liftu spustim dol na travnik pred avtocesto.
Tudi Jean pristane Na piki (zlobni jeziki povedo, da pri tem obesi padalo 🙂 ).
Erzo pa se pusti z vetrom odnesti še malo čez Vremski Britof.
Pošteno se podhladim, ko poležavam na travniku, preden pridejo po mene…
Dodaja Jean o današnjem obujanju spominov na spuščanje modelčkov na Vremščici in jadralnih padalcih
Pred 15 leti ko smo hodili na Vremščico spuščat modelčke jadralnih letal sem opazoval jadralne padalce, med katerimi smo slalomirali. Še v osnovni šoli, v sklopu modelarskega krožka. Daniel dobri stari cajti, a?
Vsake toliko se je iz višin zaslišala kakšna kletvica – kdo je bil komu v napoto? 🙂
Danes so bile vloge obrnjene – mi v zraku, nad modelarji. Zanimiv občutek obujanja spominov, sploh ko sem po pregledu klubskih in svojih arhivov, prišel do ugotovitve da sem danes letel prav s tistimi piloti (no, vsaj nekaterimi), ki so me pred toliko leti kleli!
Spletna stran Modelarskega društva Betal:
http://www.betal.org/