Danes je v igri tudi Manca in ji kar prepustimo določitev cilja. Po podrobni analizi Aladina (J veter čez SLO, močan na SV in slabo vreme na JZ, Z SLO) že zvečer pošlje predlog: Štatenberg in okolica (dovolj nizko, da najbrž ne bo premočno, da ne govorim, da so to novnovi). Super izbira zame, Erza ne vleče preveč.

Jutranja koordinacija najprej potrjuje to izbiro, obdelava realnih slik s terena pa kaže sonce J od Divače vse do morja, na Štajerskem pa meglo. Zato z Manco takoj obrneva cilje v to smer (Osp, Gaber, mogoče Buzet,…). Ščuka sporoča, da doli ni najbolje in se slabša (= nima danes časa). Erzo je danes nepremakljiv. Mu ni treba in ga ne vleče. Pri nas je še vedno ledena doba in občasno pokaplja, občasno pa zašajna sonce skozi inverzijo…

Ob 11.30 na Železniški. Erzo res odstopi. Manca pride in prestopi v LCja, njen Modus pa danes živi svoje življenje in brenči naprej, čeprav je že iztaknila ključ. Končno ga utiša. Ker Mega ni dosegljiv, dobi samo SMS obvestilo, da ga pobereva ob 12h. To se tako tudi zgodi in gasa naprej proti robu ledene dobe. Ščuka (pardon: Magični Mačkon) sporoči, da se doli že zapira in nima smisla hoditi dol… Še v Kozini rahlo kaplja, veter je res J.

Na Kastelcu ven in direkt na Osp na start, kjer ni nobenega sonca več. Je turobno sivo in oblačno, piha poševno z leve (4-5/8). Z Manco se začneva takoj pripravljati ob Megovi pomoči (ki ne namerava leteti). Manca malo dviguje in handla in se ji zdi močno.

Jaz poševno po pobočju potegnem in ga stabiliziram in stopim v zrak in me takoj liftne gor. Naštimam si ramenske gurtne in sem medtem že 30m nad startom (Mega mi vpije, naj znižujem, ker je gori očitno še močnejši veter…). Usmerim se ob pobočju v JV veter nad Osapsko steno in komaj lezem naprej. Malo me še dviguje, premaknem se malo bolj ven in začnem lesti dol. Nad Mišjo pečjo obrnem in sem v momentu nazaj v Osapski luknji. Iz jame na dnu stene bruha cela reka z gromozanskim truščem, ki še dodatno odmeva od sten. Ko sem enkrat pod robom, začnem močneje zgubljati in se pripravljam na pristanek, do katerega pa rabim še kar nekaj časa, saj spodaj kar drži. Pristanem na blatnem travniku pod vasjo.

Zoranov let

Zoranov let

Manca se zgoraj še odloča, ali bi letela ali ne, na koncu pa prideta z LCjem po mene oba.

Še na bližnji Rožar, kjer sprva piha enako močno kot včeraj, vendar 90st. bolj desno (JZ, 4-6/8). Namesto, da bi takoj postavil(i), malo modrujemo, sonček, ki nas je pričakal, izgine za temne oblake in spet je vse depresivno. Veter pa občasno popolnoma ugasne, potem pa pihne celo od zadaj (SZ). Pa spet od začetka: 0-JV-JZ-SZ-0. Nimam pravega zagona, Manca in Mega mi globoko odsvetujeta in potem se kar predam.

Predlagam proti Kikirikiju ali Movražu, da onadva odletita (jaz se javim za šoferja), pa obrnemo, ko pri prehodu Rižane začne deževati. Nazaj gor na AC, malo še dražim (Socerb ?), pa ni zanimanja.

Na Kozini, kljub rahlemu dežju, odvijem dol (…gremo pogledat še na mojo bolečino-Križ…), pa nas malo za Hrpeljem obrne naliv, tako da zaključimo na cukru v slaščičarni pred Kozino…

Potem pa nazaj v ledeno dobo :-).

  • Andrej Erznožnik : mi je že skoraj žal, da nisem šel z vami…. [05.02.2014 15:02]
  • 2.Zoran Gaborovič : Kaj skoraj… ves čas si se grizu. Pa še Rožarja bi odletela :-)… [05.02.2014 17:49]

Danes pa je bil adrenalinski dan…

Zjutraj v LJU sneži in na Primorskem burja tolče na vijolično (so pa ceste doli suhe 🙂 ). Nevidni mi  pove, da doli ni šans za nič. Nikjer. Nekako sredi dopoldneva govorim z Erzom in mu povem, da nisem našel nobene luknje v SLO (v upanju, da sva za danes opravila). Pa pravi, da je na terenu in naj ga kličem kasneje, da po njegovem ni brezupno (“Koreno mogoče…”). Pokličem kasneje (v SLO situacija enaka, samo še bolj mede v LJU in je vse še bolj megleno) v upanju, da sva za danes opravila. Pa pravi, da bi na Korenu pa res mogoče bilo in se dobiva v Horjulu (jaz naj pridem malo prej, da mu poročam, kako je z meglo in vetrom:-) ).

Pa grem res tja. Vidi se, mede tudi ne preveč, le veter je narobe (S – piha od s Korena dol…). Javim situacijo in predlagam Jereb, ki bi bil za tak veter. Dobiva se na križišču v Podlipsko in z obema avtoma do Podlipe. Piha po dolini gor, ne premočno, sneži ne premočno, vidi se (ne premočno :- ) ). Erzo ponudi, da greva z njegovim gor, da ne bo LC večino odvozil, če ne bova letela.

Do Smrečja je cesta še znosna, ko zavijeva proti Ulovki, sva pa v snežni idili.

Sežna idila

Sežna idila

Erzo šiba, da kar nervozen ratavam (poslušava Iztoka Mlakarja). Pravi, da ima zimske gume… Ko zavije po klancu dol proti Jerebu pa je sneg skoraj deviški (mogoče ena špura pred nama). Malo me skrbi za nazaj gor, ampak Erzo že ve, saj je terenski človek (v teh krajih, ne kje na Primorskem 🙂 ). Parkirava pri kamnolomčku in gor na zasnežen travnik (15-20 cm frišnega snega na nekaj podlage).

Veter idealen, sneži idealno, vidljivost malo manj idealna (ampak se vidi do podna). Vtaknem se v tangice in začnem postavljati. Erzo mora nazaj v avto, ker je pozabil vzeti padalo 🙂 . Ko pride, mi razgrne do konca, potegnem naprej in sem v zraku.

Preletim kmetijo in gre počasi, počasi naprej. Snežinke mi tolčejo v oči, da glavo kar sklanjam in gledam večinoma dol. Če bo šlo tako počasi naprej, ne vem če pridem čez spodnjo polico… Pa me malo pošejka in dvigne in gre malo hitreje naprej. Občasno je čutiti sunke SV, ki prbijejo z leve strani Podlipe. Ko sem z bogato višino le nad dolino, zavjugam malo tja in sem in pristanem na koncu polja pri mostičku do LCja.

Zoranov let

Zoranov let

Hitro zmečem coto skup, da mi je ne zamede in gledam kje je Erzo (kolikor vidim skozi sneženje in megličavost…). Končno prileti in pristane zraven mene.

Erzov let

Erzov let

Zmeče skup še svoje padalo in v LCja. Zdaj greva gor po direktni cesti, ki je res strma in še bolj zasnežena. Malo sem nervozen (zlasti na ovinkih), ampak LC pridno pleza v strmino do glavne ceste (Ulovka-Smrečje) in potem še malo po ravnem in dol do Jereba.

Erzo premeče robo v enoprostorca in hoče speljati, pa mu začne vrteti kolesa in vse kar sodi zraven. Malo nazaj in končno mu zagrabi in počasi odpelje gor po zasneženi cesti. Malo počakam, vklopim 4×4 in L in kakšnih 100m varnostne razdalje za njim, če bo imel težave. Ko je enkrat speljal, mu gre odlično in kar izgine za ovinki. Malo pod lovsko kočo ga zagledam na vrhu klanca, da je obtičal. Ustavim dobrih 50m  pod njim in čakam. Poskuša speljati, pa predna kolesa samo vrti v prazno. Naenkrat začne počasi drseti nazaj, čeprav se sprednja kolesa še vedno vrtijo naprej. Zadnja zablokirano drsijo po kolesnici nazaj. Prestavim v R in LC začne iti nazaj, ne iti, tudi LC kar drsi, resda dosti bolj počasi. Erzov avto se počasi približuje in že vidim sliko, kako se (malo več kot  po enem letu(! ) z novim LCjem, ki še leto ni star (!) ) kotalim v graben, ko me bo zbil s ceste). Erzo med tem razmišlja, kako bi kar skočil iz avta (“a takole bom končal… sploh ne pri letenju, ampak takole v avtu…” pove kasneje…). Ko pridrsi do mene, kar glasno butne z zadnjim odbijačem v moj prednji  (ker tudi jaz drsim nazaj je mogoče le kakšnih 5 km/h razlike) in me zrine iz kolesnice. To pa LCju zapaše in na mestu obstane in nepreklicno zadrži Erzov enoprostorc naslonjen na moj odbijač.

Greva iz avtov in tudi pomisliva ne, da bi ju še kaj premikala. Mrak se že dela in Erzo reši situacijo hitreje, kot bi si človek sploh lahko predstavljal sredi te popolnoma zasnežene in strme vukojebine: Mirko bi bil čisto blizu, če ne bi bil v Čatežu… Nekaj klicev sem in tja in že kličeva najbližjega kmeta v Smrečju, ki zalaufa traktor s ketnami in plugom in vso zimsko opremo in je v dobrih 15min. rikverc pri lovski bajti ! Priklene enoprostorca in ga odvleče, ne da bi trznil. Jaz sedem v LCja in ga zalaufam (samo probal bom, dokler se ne vrne traktor še po mene…) in kar sam odpelje gor po drsalnici, kot da sploh ni snega :-). Pri lovski pokličem in Erzo ustavi dol odhajajoči traktor in že sem gor na glavni cesti.

Midva naprej proti Smrečju, gazda pa iz varnosti za nama. Oba vozivo čisto grižavo in to še, ko prideva na glavno cesto (ki je sicer asfaltna, ampak tudi že vsa zasnežena). Šele od Podlipe naprej malo pospešiva (ko je samo še moker asfalt), da se ne ohladi kava pri BJju 🙂 .

Da bo dan do konca adrenalinski, mi zvečer na parkingu še nekdo prereže zadnjo gumo 🙂 …

Erzov komentar leta: je mal snežilo, potem sva se pa še z avti drsala
Komentarji (2)
  • 1.Sandi Kristic : 0.07 itak 🙂 [28.01.2014 23:26]
  • 2.Zoran Gaborovič : Tisto z avti po letenju je blo dosti bolj adrenalinsko…. [29.01.2014 00:50]

Erzu danes nekako ni preveč. Še ko mu povem, da se je javil Ščuka, da bi šel na projekte (“raje 10 min. na kakšnem novem, kot pa 1 ura na Lijaku” je moto Nevidnega danes), ga preveč ne gane in vošči dobro letenje. Potem pa se s Petrom malo bolje skoordinirava in predlaga Žbevnico (ki bo super…). Ko s tem ciljem seznanim Erza, se takoj omehča (“to pa je dobra izbira…”) in sva zmenjena za ob 12.00 na Železniški.

Mega danes (še) ne more (1.delovni dan…), Manca malo pofirbca kam gremo in že sva z Erzom na poti čez Kubed na Gračišče.

Ko se dobimo z Nevidnim, malo tuhtamo, kje bi šli na Žbevnico (čez Buzet ali zadaj čez Rakitovec), pa Nevidni predlaga, da skočimo na Kikirikija pogledat, kakšen je veter. Seveda je naprej vse jasno.

Gori piha dovolj močno (žal malo z leve – V ). Najprej vrabec v roki, potem pa bomo mislili na goloba na strehi (Erzov moto). Erzo potegne robo ven, midva s Petrom pa se zapeljeva v dolino, odloživa njegov avto in nazaj gor. Erzo na startu čaka svojo 2.klaso (je ravnokar nazaj zložil 3.klaso), ker je mnenja, da bo z njo bolje odjadral trenutno situacijo. Postavimo, Erzo odleti (ne ravno vzorčno), zavjuga in scuri na pristanek (s 1.klaso 🙂 ).

Erzov let

Erzov let

Potegne Nevidni, zavjuga in scuri na pristanek.

Potegnem coto, lebdim proti vetru z delno mokro coto, zavjugam in scurim na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Malo se je cota pa le posušila. Pospravimo in gor po LCja.

Sedaj se odločimo, da gremo od zadaj čez Movraž in mimo Rakitovca. Ko pridemo na maloobmejnega za Zavojem, piha. Vzhodnik. Kar močno. Dovolj močno, da je Nevidni mnenja, da bo na Žbevnici premočno in Erzo mu kar pritrdi. Najbolj pa je tega mnenja policaj, ki pravi, da bo sigurno premočno in naj gremo raje nazaj (samo da ne bi bilo treba izpolnjevati formularjev za prehod za 0,83 €).

Obrnemo nazaj, dostavimo Nevidnega avto v Movraž in gasa gor mimo Treh očk na start.

Piha idealno po smeri in moči. Takoj postavimo. Prvi uspe odleteti Nevidni, ki ga liftne gor in zajadra levo-desno. Potem je v zraku Erzo in zajadra levo-desno. Potem potegnem coto še jaz in zajadram levo-desno. In takole suvereno vsi trije jadramo levo-desno (resnici na ljubo, onadva kakšnih 10m nad mano). Potem pa začne rositi. Vedno bolj. Ko mi že malo nadležno škreblja po kupoli, se odpeljem čez dolino proti Kikirikiju in pristanem na travnik pri Movražu (cota se sploh še ni posušila od sodre zadnjič, zdaj pa bo spet čisto mokra…).

Zoranov let

Zoranov let

Ko zlagam, najprej dežuje, potem pa samo še rosi. Onadva pa kar jadrata nad startom. Erzo toplanda prvič.

Erzov prvi

Erzov prvi

Pa spet starta in drajsa naprej. Nevidnemu je počasi zadosti (pol ure?, več? – nikoli ne bomo vedeli, ker je Nevidni… no, imamo pa Erza, ki si vse to zabeleži v svoje bukve: bilo je 33 min :-)) in pristane poleg mene.

Po postaji milo zaprosi Erza, naj toplanda, ker se njemu že mudi potom družinskih obveznosti. Erzo velikodušno pristane (čeprav bo zato izgubil nekaj dolžine leta…) na predlog in čez nekaj minut še dobesedno.

Erzov drugi

Erzov drugi

Ko pospraviva, je Erzo še tretjič v zraku, Ščuka pa moli, da ne bi slučajno scuril pod start, odlaufa do avta in zviiiizzzz. Končno Erzo toplanda tretjič.

Erzov tretji

Erzov tretji

  • Tom Pavlič : Oho… tu ste pa celo jadral! Bravo! [27.01.2014 18:13]
  • 2.Rok Brdnik : Zdravo !Kaj gremo jutri kaj skupaj v zrak !? tel 031326500
    Rok ( iz Portoroža) Lp [27.01.2014 18:57]
  • 3.Zoran Gaborovič : Če bo vreme, lahko… [27.01.2014 20:06]

Potem pa kar nekaj časa preučujem lokalno vaško zgodovino in točke učnih poti v okolici, da Erzo končno pride dol z LCjem. Predno obrneva dokončno proti LJ, še v ugašajoči svetlobi dneva ogled potencialnih startov v okolici (in res najdeva nekaj 🙂 ).

Pa še skok z avtoceste po včeraj pozabljeno Matejino kapo v AvioPub, ki pa je danes ves temačen in zaprt in nedostopen…

Zjutraj na hitro pogledam stanje in ni obetavno (bolj nek švoh V čez SLO). Odhod kamorkoli se zaradi drugih obveznosti odmika, tako, da me preseneti klic Voyca Černeta, če grem danes v Višnjo (včeraj smo se z njim in Čerčkom pogovarjali, če bi mogoče bila izvedljiva Višnja gora ob vsesplošnem dežju in megli po SLO…). Še vedno nisem čisto frej, pokličem Erza, ki ga zadeva ne zanima in mu danes sploh ni treba (seveda, ko ima na Vrhniki samo meglo) – in potrdim Voycu prihod.

Ko sem že na poti, da ga poberem, mi sporoči, da Čerček javlja, da je doli totalna megla. Nadaljujem – gremo pogledat, pa bomo potem videli. Ko zapeljeva iz LJU, je tu že visoka oblačnost, ceste suhe.

Ko odvijeva z avtoceste na Višnjo, je vrh s štartom res v megli. Malo pod vrhom v rahli megli pobereva Čerčka, ki pešači s podna.

Ko pridemo na start, se puca in se vidi že do doline. Še veter potegne močneje in že postavljamo, saj dvigne še zadnje meglice. Edina napaka je, da je veter V in konkretno piha pravokotno z leve na start. Če to Desusa ne moti, zakaj bi mene :-).

Potegne Čerček, odtrga manjši grmiček s tal in odlaufa, kot da se mu je strgalo s ketne  … in odleti :-).

Čerčkov delni posnetek leta

Čerčkov delni posnetek leta

Potem potegnem jaz (ki sem padalo obrnil bolj proti vetru) in napol bočno laufam dol, dokler mi ne zagrabi in se odlepim. Sem precej nizek, zato se odpeljem po grabnu ven in po veliki vijugi pristanem na travniku zraven Čerčka in njegovega avta.

Zoranov let

Zoranov let

Pospraviva (moja cota je spet delno mokra zaradi mokrotnega stanja na tleh), malo počakava, da bi se prikazal Voyc. Pa nič, zato odšibava gor po LCja. Zdaj že sončkem vmes malo posije. Voyc je na startu in ponovno postavlja (bo vztrajal). Ko prideva z obema avtoma spet dol na pristanek, pristane tudi Voyc.

Voyčev let

Voyčev let

Posloviva se od Čerčka in gasa proti LJU, da ga odložim doma.