Ker je proti notranjosti vse črno, poskusiva še na Socerbu.

Ko prideva na start, piha idealno gor (pa nobene žive duše…). Ko pa Mega raztegne coto, ne piha nič več, in ko se pripnem, že piha od zadaj. Potem pa čakam(va), da bi kdaj pihnilo gor – od mene pa dobesedno teče in kaplja izpod čelade.

Končno malo pihne gor, tako da ga lahko dvignem in stopim čez rob (čeprav sem bil v maksimalno laufajočem pričakovanju…). Najprej pošteno potonem, potem pa na levo in ob pobočju drži, tako da prilezem na J tik pod gradom Socerb do grebena. Za čez sem seveda prenizek, tako da obrnem nazaj in ven in čez Dolino na uradni pristanek pri cisternah.

Zoranov let

Zoranov let

Vročina je nepopustljiva…

Ko je Mega pri meni, nazaj gor na Socerb in nazaj proti notranjosti. Imava sicer še neke ideje, vendar se je moj današnji čas iztekel 🙂 …

Zjutraj še lepo, vendar se dopoldne hitro slabša (kuha). Z Erzom se dogovoriva za Zavrh, pa ni taprave energije, sploh, ko je na poti na Vrhniko že vse nakuhano. Erzo prestavi na kasneje (če bo boljše). Tudi Uki bi bil za – tudi kasneje.

Jaz potegnem naprej na Planinsko polje. Na Jakovici krasen sonček in modro nebo z nekaj redkimi belimi ovčkami 🙂 .

Na “startu” piha od zadaj SV in občasno z leve  V (res pa šibko). Počakam na nulco in zalaufam in se na robu odlepim. Ko pridem ven, začutim močan V, ki me po luftu spusti tistih nekaj m na tla 🙂 .

 

Pa sem ga opravil za letos (ne s kanujem 🙂 🙂 ). Erzo preveri situacijo in se uskladiva, da se vrnem na Vrhniko. Vmes javi še Manca, da gre kar na Zavrh, če bo kaj.

Na Vrhniki že vse zabasano, Erzo nedosegljiv. Uki povabi v Borovnico.

Presedem k njemu in gasa gor. Na poti na start že gleda

Zoranov skokec

Zoranov skokec

mo strele na SZ. Na startu meditira Manca in skupaj še malo nakladamo in opazujemo temne oblake, strele in bližajočo zaveso dežja.

Še pravi čas pobegnemo nazaj v avta…

Ker imam popoldan in naslednje tri dni NOTAM, bi rad dopoldne še izkoristil vsaj za kak skok. Erzo je prišel z Madžarske šele zjutraj, tako da nanj ni za računat. Kličem Luka, pa ni odziva, potem pa zbudim Matejo, ki je hitro za akcijo (popoldne so itak spet nevihte napovedane). Ker je V, više močnejši, predlagam Sv.Lovrenc. Tudi Luka je medtem že za.

Na pristanku obračamo hrbet skoraj jasnemu in sončnemu dopoldnevu (od koder prihajamo) in gledamo v temne oblake tik nad Lovrencem 🙂 . Z LCjem gor in nazadnje še na levo po ozkem kolovozu, ki je v precej slabšem stanju, kot se ga spomnim (žled pa to…). Zaparkiramo na izravnavi in pešaka mimo koče do cerkvice ca 15 min.

Gor mleko baze, spodaj se vidi dolina, delno osončena. Takoj postavim, Luka tudi. Mateja ni odločena, saj začne rahlo kapljati. Potegne Luka in malo posili čez rob in je v luftu. Potegnem jaz in noče cota gor in me Mateja zaustavi, da imam zataknjene veje med štrike. Pomaga mi otrebiti padalo in potem še dva poskusa, da se končno zabrišem čez poličko in odletim. Vidim, da piha po hribu dol. Nekaj kapljic, malo zavijugam in se odpeljem proti pristanku. Luka na tleh visoko nadletim, se odpeljem do Žabelj in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Z Lukom pospraviva, Mateja pa se odloči za ne in pripelje LCja dol.

Tudi danes je predviden bolj pozen odhod, čeprav je idealen dan (sicer šibek V, brez ploh in neviht, močna termika) – sestanki, pa tereni, pa državne obveznosti, pa…

Ob 14h na Železniški midva z Megom prestopiva v enoprostorca in čez hribe in doline v Poljane, kjer nas že čaka Gluhi. Pravkar je v lokalni gostilni govoril s Činksom, ki mu je povedal take o Starem vrhu, da Gluhi kar ne bi šel 🙂 .

Pri koči izmečemo robo iz enoprostorca in se začnemo topiti in cediti na vročini. Najprej pešaka direkt gor soncu naproti (ker nam je premalo toplo…), potem pa zavijemo v gozd. Teh 100 višincev je morilskih.

Na startu piha lepo gor po pobočju… kadar pihne. Postavimo in čakamo na ta trenutek (ko pihne). Odletita Mega in Erzo, potem je trenutka konec. Z Gluhim čakava na naslednji trenutek, pa ga kar ni. Ko vidiva skozi drevje, da sta Mega in Erzo na J strani pod grebenom, sva pomirjena: bomo družno scurili 🙂 . In še midva v zrak skoraj v brezveterju.

Hitro desno čez greben na Poljansko stran in sva že višja kot onadva. Gluhi hitro najde steber in nabira, jaz drajsam ob pobočju in s težavo nekaj naberem. Erzo tudi zavrti rešilni steber in je hitro nad mano in še nad Gluhim. Mega pa vedno bolj curi in se odpelje čez vas proti Poljanam (ki so daleč daleč, za grički in dolinami). Tudi jaz vrtim neko dviganje pa naenkrat zgubim in potonem ko kanta in za Megom. Čeprav sem višji, gledam, kje bova skupaj scurila. Najprej na prvem griču – pa Mega noče in kar še vrti nad grapo desno.Tu dobim prvo lepo dviganje in naberem za 200m. Bom vsaj brez skrbi prišel za Megom. On je nad naslednjim gričkom, kjer se mi zdi, da že pristaja na travniku. Pa dobim dviganje kar na sredi tega kotla, ki je vedno širše in vse bolj mirno in sploh enkratno (steber dneva, bi rekel Delux). Medtem ko nabiram 1100m dodatne višine (do 2000), je Mega preskočil v zadnjo dolino in pristaja. To objavi tudi po postaji (problem z avtom je rešen …) . Jaz pa, vesel ko radio, vrtim in uživam iz vedno večje višine. Odnaša me v smeri Blegoša, ki je višinsko že precej pod mano (400m). Na 2000 mi zmanjka dviganja in se odpeljem proti Hotavljam. Popravim v smer Žirov, višino zgubljam počasi, občasno me tudi dvigne in sem nad Soro med Hotavljami in Gorenjo vasjo cca 1500. Najprej se mi zdi, da bom prišel čez Žirovski vrh, ko pa se usmerim v pobočje nad gmajne in sem vedno nižji, se samo obrnem, naberem 200m in usmerim proti Poljanam. Erzo nekaj govori o Megu in mi sploh ni jasno, saj sem ga že videl “na tleh”. Ampak se je očitno pobral s podna iz nemogoče situacije in je že nekje za mano na 1500 in še nabira. Erzo javi, da Je Gluhi pristal v Trebij

Gluhijev let

Gluhijev let

i in da bo kmalu tudi on pri njem.

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: NIMAM SREČE: včeraj na Vremšci, kje ni baz, na Starem vrhu pa z njim bogato. Danes tukaj ni baz, na Vremšci pa so kar na 2700!
 

Zapeljem se do Poljan, že hočem pristati, pa dobim še eno manjše dviganje za 150m in poskušam še enkrat proti Gorenji vasi, potem pa se predam in pristanem v Poljanah.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim, do Gluhijevega avta in do njiju v Trebijo. Mega je medtem nadaljeval “proti Smrečju” z 2100. Popijemo, potem pa midva z Erzom po enoprostorca na Stari vrh, vrneva Gluhiju avto domov v Žiri in pobereva Mega pod Goropekami, kamor je scuril v Erzovo veliko olajšanje. In na Vrhniko, vsi veseli nad lepim letenjem (jaz pa še sploh).

Erzo v Podlipski malo provocira z Ulovko, ko pa se ločimo na Železniški, provokacijo uresniči…

Erzova provokacija

Erzova provokacija

 

Zjutraj pokliče Grimšič, če bi bili za danes dopoldne pred nevihtami za Zabočevo (ravno prihaja z nočnega šihta). Jaz sem za. Pokličem Erza, ki nekaj cinca in malo kasneje pokliče, da je panika za Buzet. Ščuka gre tja, pa Gorazd, pa seveda še on z Megom. S Simonom se usklajujeva za Zavrh in vključiva še Ukija.

Z Ukijem se dobiva v Borovnici -> na pristanek Zabočevo, Simon že na startu. Prej jasno in modro nebo se že pokriva s karfijolami. Še midva gor na start.

Malo posedimo, da začne pihati. Postavimo padala, pa kar noče lepo pihniti. Grda siva prasica raste nad Rakitno. Starta Uki in komaj obdrži višino.

Potem jaz, ki grem hitro levo in tam dobim lepo dviganje. Nad greben si ne upam in ves čas vozim ven iz dviganja, ker je tista prasica vedno večja in bolj črna. Še Debevc se oglasi po postaji z opozorili in nihče več nima prave želje po nabiranju in pristanku na Rakitni 🙂 .

Simon se samo odpelje na pristanek.

Simonov let

Simonov let

 

Z Ukijem še malo vrtiva, potem pa se usmeriva proti Borovnici, pa me ob Planini čisto ustavi in se vrnem skoraj na uradni pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Uki pristane malo za mano.

Ukijev let

Ukijev let

Še imamo želje po letenju  in se odpeljemo na Rakitno – če se ne bo poslabšalo je tu še Županov vrh.

Pa se kar vidno slabša. Malo čakamo v gostilni, potem še do Simona, kjer se ulije kot iz škafa. “Fraj za danes”, in se odpeljem proti LJU.