Megla se razteza po SLO daleč naokoli LJU kotline. Na JZ je burja, na Lijak me ne vleče. Me pa vleče na jesenski sonček ki je šele daleč na Gorenjskem.
Najprej nekaj cincam in “tipam” Erza, ki izjavi, da je odločen za Vršič (in cilj kao Sleme/Vratca), ko pa mu omenim, da Vršič tudi mene zanima, takoj poskoči, da tam okoli ja ni štartov za mene (= starejšega občana, ki je poleg tega še gibalno oviran). Pa mu rečem, da me zanima Solna Glava, ki je zmerno blizu parkinga in brez pretiranega vzpona, pa me presliši (?) – on bo šel na Vratca in logistiko ima rešeno …
Ne drezam več in iščem druge cilje tam okoli (= na soncu). Spomnim se Petelinjeka pri Tromeji, starta, ki ga še nimam in ki je tudi visoko dostopen z avtom in baje lep za startat (na smučišču). Ko iščem nekoga, ki ga tovrstne zadeve zanimajo, da uskladiva logistiko, ujamem Slavko, ki ravno tava po okolici Kranja v popolni megli do tal (ob osončenih višavah). Ker se talna megla oz. zelo nizka oblačnost konča šele naprej od Radovljice, sva kmalu usklajena in takoj pritisnem na gas.
V Podkorenu me počaka, se preloži v LCja in gor proti Korenskemu sedlu. Na znanem odcepu levo v gozd in po J in JZ pobočjih vija-vaja proti vrhu. Malo pred Tromejo, tik pod robom še zavijeva desno in do primernega mesta, kjer parkirava.
M24 s tangicami na hrbet, levo iz gozda na strme travnike smučišča (na avstrijski strani) in sedaj v nožnih vija-vaja po strmi “potki” gor. Na vrhu se smučišče zravna, veter pa butne v obraz (torej za štart proti SZ v hrbet, res pa ne preveč močno, 1-2/4). Slavka gre še malo naprej pogledati za eventualno alternativo, sam se začnem pripravljati. Na res kratke trenutke je celo 0 ali rahlo z leve. Razgledi fantastični !
Ko pride nazaj, obesi še trakec na palico in mi pomaga (predvsem držati M24, da ga ne posvaljka dol. Premakneva se še malo dol po pobočju na večjo strmino (zajla vlečnice na desni ni problem, nervoznega pa me dela prvi zasneževalni steber, ki je ravno v smeri…).
Slavka nadzira veter in ko je neka 0, mi zavpije, potegnem in zalaufam po pobočju. M24 gre gor, pa slabo zagrabi in ko se mi zdi, da le drži, speljem ves nizek. Na travnati stopnici celo malo podrajsam po travi,… in sem končno visoko nad tlemi.
Že pred najnižjo točko sedla zavijem na levo čez drevesa in v ogromnem loku bolj ali manj po putru nad dolino proti Ratečam. Občasno malo poruka, z italjanske strani nosi nizke megle, jaz pa se zapeljem visoko nad Zelenci (prekrasen razgled) in čez Rateče do Podkorena. Proti pričakovanju pa piha pri tleh vedno močnejši dolinc iz Italije od Z. Ker sem že prenizek za obrat pristanem z vetrom dokaj uspešno, le na koncu mi potegne padalo čez mene, da pokleknem 🙂 zraven krožišča kjer imava Slavkin avto.
Zoranov let
Začnem pospravljati in vmes kar nekaj časa čakam, da pripelje tudi Slavka okoli vogala in pristane na drugi strani Podkorena. Žal pa ji telefon ni posnel leta in ga ne more objaviti… Vidim pa, da Erzo objavi let s Solne glave 😉 …
Kmalu sem z avtom pri njej in spet gor proti Korenskemu sedlu. Ker pa Slavka še nima starta Medvejek, se začasno odpoveva reševanju LCja in hitro na odcepu desno in od zadaj na travnik starta.
Piha rahlo gor z desne. Pomagam ji postaviti in takoj potegne, ravno ko kmet s ful gasom vozi s traktorčkom po pobočju gor (smo bili zadnjič opozorjeni na probleme 😉 ). Hitro nazaj do gozda, da odpeljem še preden pride traktorček na vrh… Tokrat je Slavki telefon posnel let 🙂 .
Slavkin 2.let
Ko je Slavka na zaključku pospravljanja pa pride dotični kmet z avtom izza vogala in začne s Slavko obsežno debato, ki pa se je ne udeležim.
Potem pa že v mraku gor do Tromeje po LCja. Vesel kot radio 🙂 .